23. jan 2008 20:50
In vprašanja ni......... in ga ni...............................in ga ni................................................
OP
P.s. OP = otožen pozdrav
cervus
23. jan 2008 20:50
In vprašanja ni......... in ga ni...............................in ga ni................................................
OP
P.s. OP = otožen pozdrav
cervus
23. jan 2008 21:25
Sprašujem po imenu užitne , ki raste na gazdnih tleh, pod listavci, predvsem pod bukvami. Ima varovalno barvo in je ponekod pogosta. Trosi so elipsasti, veliki 7-12 x 5-8,5 mikrona.
Ni je mogoče zamenjati z neužitno, pa tudi ne s strupeno gobo. Je komercilano zanimiva.
Meso je prijetnega okusa in diši po slivah. Pri čiščenju moramo biti pazljivi, ker se v votlem betu rade skrij ejo živalice.
Ob ustrezni pripravi jo lahko uživamo tudi pozimi.
Najbolj imenitna izvedba, ki sem jo videla, je ta goba v družbi z lovskimi specilatitetami, kjer je nagajivo napolnjenja z neko kremo.
Ime opisane gobe je .......
F r i n a
23. jan 2008 21:36
Siva lisička - Cantharéllus cinéreus. Blanchy
23. jan 2008 21:47
Blanchy, odgovor ni pravilen. F r i n a
23. jan 2008 21:50
Ne se hecat, frina. Blanchy
23. jan 2008 21:53
7-12 x 5-8,5 mikrona, elipsasti.....
http://www.gobe.si/Gobe/CantharellusCinereus
Frina, a se malo hecaš???????'
rimljanka - zasebno mnenje
23. jan 2008 22:40
Pričakovan odgovor je Mrtvaška trobenta (CraterellusCornucopioides). Zaradi oblike kraterja, ki jo ima ta goba, jo je mogoče napolniti z nadevom. Pred leti so podjetja objavljala, da odkupujejo Črne trobente, pri čemer sive lisičke niso bile omenjene, zato sem napisala, da so mrtvaške( črne) trobente komercilano zanimive, za sive lisičke pa tega podatka nisem imela.
Podatke, ki sem jih napisala, sem selektivno izbrala iz Knjige Gremo po gobe!, Antona Polerja, Založba Obzorja 1990, str . 392. Žal sem napačno preprisala podatke o trosih, ker se mi je knjiga obrnila. Prišlo do je napačnega podatka zaradi moje nenatančnosti pri prepisovanju.
Ker odgovor Blanchy ustreza podatkom o velikosti iz te knjige, ki veljajo za sivo lisičko, čeprav ne bi mogla trditi, da je komercilano zanimiva ( navedena pri podjetjih, ki odkupujejo), prav tako je manj primerna za neznani nadev,vendar ga lahko v lisičko tudi nadevaš, so na krožnikih vendarle mrtvaške trobente.
Ker se podatki, ki jih lahko preverimo, napisani pravilno, moram Blanchy priznati pravilni odgovor.
PS Sama sploh ne razumem, kako se merijo tisti trosi. In me zanima, če je velikost odvisna od same glijive.
PSS Pred tem sploh nisem prebrala opisa za sivo lisičko, ki je le eno stran prej in prej nisem videla, da sta opisa tako podobna. Sta pa Elaphus in Rimljanka najprej pomislili na Mrtvaško trobento.
Blanchy se za mojo napako opravičujem. Ona tudi postavi naslednje vprašanje.
F r i n a
23. jan 2008 22:55
Frina, če so navedene dolžine in širine trosov kot določevalni znaki (ali pa razlikovalni od drugih vrst), potem so seveda vrstno značilni. Torej moraš pač priznati, da vsi podatki (razen komercialne zanimivosti, kar je pa lahko relativen pojem), ustrezajo opisu glive, ki jo je kot odgovor navedla Blanchy.
Blanchy je torej odgovorila povsem prav, saj si navedla konkretne podatke (količinski prevladajo nad opisnimi, v taksonomiji je pač tako, ker so bolj objektivni in vsaj načeloma manj variabilni; vsaj v ključih uporabljeni morajo biti taki).
Spustila si pa jasen razlikovalni znak med vrstama, namreč tistega, kakšna je spodnja stran klobuka.
Z elaphus sva pa najperj pomislili na trobento ravno zaradi tega, ker veva, da je le-ta komercialno zelo zanimiva, sploh v Franciji. Ampak, podatki o trosih so povedali, da ni prava.
, ampak, da Bojan ene same samcate gobice ni uvrstil med smeške.......joj, prejoj......ga bo treba opomniti.
rimljanka - zasebno mnenje
24. jan 2008 9:26
Podatek o velikosti trosov ( ki sem ga napačno prepisala), je bolj preverljiv kot komercilana uporaba, zato sem se odločila, da je pravilen odgovor. Če bi videla, da je na prejšnji strani opis sive lisičke, bi opisala tudi spodnjo stran klobuka. Pa nisem .
Sem pa iskala naslikano gobico, ker se mi je zdelo, da jo je Bojan že narisal.
Glede komercilane uporabe. Naša podjetja zbirajo črne trobente, ker jih potem dodajajo juham , omakam ipd. Posušene in zmlete v prah so primerne za dodajanje v omake, juhe ipd. v majhnih količinah.
Pred leti je moj znanec, strasten gobar, na poti z morja ob cesti kupil vrečko posušenih gob in jih mastno plačal. Ko sem jih pogledala, sem takoj vedela, da gre za trobente. Njegove jeze si ni mogoče zamisliti, pa še skopuh je.
V knjigi piše, da nekateri zamenjujejo mrtvaško trobento in sivo lisičko. Naslednjič bom pri nabiranju pazila tudi na to. Obljubim, da bom pazila pri postavljanju vprašanj.
F r i n a
24. jan 2008 12:24
frina je napisal/a: |
Glede komercilane uporabe. Naša podjetja zbirajo črne trobente, ker jih potem dodajajo juham , omakam ipd. Posušene in zmlete v prah so primerne za dodajanje v omake, juhe ipd. v majhnih količinah.F r i n a |
Jaz prakticiram to v lastni režiji. Kdaj si poglej, koliko stane ona pešička trobent v trgovini.
rimljanka - zasebno mnenjeKulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
Kaj jutri za kosilo? | johana |
MOJ vrt | malaga |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Polpetki iz melancan
Preprosta, ampak odlična jabolčna rolada