7. jan 2018 9:45
Naor, res se ti opravičujem, ampak eno stvar pa še moram napisat, drugače se mi zdi, da bo celotna stvar "obvisela v luftu".
Namreč, babka1951 pravi, da se nekaterim neka stvar spregleda, drugim pa ne. Vendar se mi zdi, da v tem primeru ne gre za isto stvar. Kar se tiče poimenovanja stvari (npr. jedi), ki jih poznajo na različnih koncih, v različnih mestih, vaseh, pokrajinah, če tako hočete, menim, da je čisto normalno, da pride do razlik v poimenovanju. Gajžla, gajžlja, gajžo; smukavc, smogavc, glavnik, glavnač, slišala sem tudi že govnač (https://www.kulinarika.net/recepti/3897/enoloncnice/smuk - gl. mnenja o receptu); langaš, langos, langoš (https://www.kulinarika.net/recepti/2233/ostale-jedi/lang -gl. mnenja o receptu). Verjetno bi našli še kar nekaj podobnih jedi, če bi si vzeli čas in raziskovali (hehe, namig za vprašanje).
Čisto nekaj drugega je, če pa neko osebo poimenujemo drugače zaradi lastne malomarnosti. Tipičen primer tega je poimenovanje Vendelina - Vandelina. Dobro, ne bom rekla, da kdaj ne more priti do nehotene napake v pisavi (npr. v prejšnjem sestavku sem dvakrat omenila Vrtejbenko - enkrat sem pravilno zapisala, drugič se mi je vrinil še en "j" - lapsus calami, ki sem ga prejle seveda zbrisala). Ampak, če več ljudi furt na furt ponavlja isto napako, to ni napaka v pisavi, ampak šlamparija. Kakor je lepo napisala Ognjič, s pravilnim poimenovanjem izkažemo spoštovanje do osebe. Še primer: izjemno veliko opravka imam z najstniki iz Bosne. Njihova imena so, za nas Slovence, nekaj posebnega. Npr.: Ajša, Aiša - dekleti sta sestri; Alen, Alem, Alan - prva dva sta brata, tretji je bratranec; Almedina, Ahmedina, Elmedina; Mehdina, Mejdina, Meldina - tri sestre; Almin, Armin, Elmin,Ermin; Elvin, Alvin - brata dvojčka. Ne morete si misliti, kolikokrat se pri poimenovanju zmotim. In otrokom seveda ni vseeno - prav grdo znajo pogledat izpod čela. Se vsakemu opravičim, normalno, ampak dejstvo je, da vso to množico podobnih imen in zelo različnih oseb izjemno težko popolnoma obvladam. Zato se mi zdi res šlampasto, če ne preberemo pravilno imena osebe, ki je izjemno veliko naredila za slovensko kulinariko in si že s tega stališča zasluži vse naše spoštovanje. Najmanj, kar je, je to, da njeno ime napišemo pravilno.
Takole : Howgh. Govoril sem. Naor, oprosti še nekrat, ampak, ko me jezik srbi, mu prsti slepo sledijo.
lp
Ljudje, ki si upajo reči bobu bob, so velikokrat trn v peti tistim, ki želijo bob prikazati kot jabolko. cervus