Tema, ki ne gre iz teme

3. jul 2006 19:54

Jaz zaenkrat nosim največ hlače,tako da se lahko zgodi ,da grem tudi jaz enkrat kam brez njih ,samo to z krili je pa že začarano! Pred leti nas je nekaj sodelavk iskalo eno krilo (od ene sodelavke ) več kot eno uro ,vse smo pretaknile,tiste presnete kikle pa nikjer!Družno smo ugotovile ,da ji jo je nekdo ukradu! Uboga (brezkrila)sodelavka je morala domov v sami bluzi in plašču! Drug dan se vsa presmeji v službo in pove ,da jo je krilo čakalo doma na stolu ,ker ga za v službo sploh ni oblekla! Kar nekaj dni smo sme smejali na njen račun! Da pa nebom govorila samo o pripetijah moje sodelavke vam drugič povem kako sva z možem podrla pojstlo v samostanu! lep dan! val

3. jul 2006 20:28

KOmaj čakam Val,pa v samostanu!!!!! LP ursa40

5. jul 2006 12:23

Sreda, 5.7.2006 ura 8,30. Pije se mi kava. Grem do avtomata in vržem not žeton, da si bom skuhala belo kavo. Poskusim kar nekaj krat, vendar mi ga avtomat meče ven. Po nekaj zaporednih neuspešnih poskusov, mi kolegica reče: lahko vztrajaš cel dan, vendar ne bo šlo. Debelo jo pogledam in jo vprašam, zakaj? Kaj je kaj narobe z avtomatom? Ne, nič ni narobe, v roke nimaš žetona, imaš kovanec po 50 Sit. Saj sta si kovanec, pa žeton za kavo med sabo podobni a ne? Še najbolj smešno pa bi bilo, če bi požrlo kovanca, jaz pa bi vseeno pila belo kavo lp

25. jul 2006 18:25

Mož me pelje k zdravniku, ko odpravim ga pokličem po GSMju. Evo me, sem odpravila, na drugi strani ženski glas, presenečena rečem kaj pa vi tam, pravzaprav kdo ste? Veste kdo je bil na drugi strani? naša Janja. Tako sem jo prestrašila, da je skoraj predčasno rodila. Pa še ena: Mož me pokliče v službo, minutko za tem telefon ponovno zvoni. Jaz jezno odgovorim: Pa kaj češ spet imet? Samo zadnje tri številke, so bile natanko take kot jih ima mož. Na drugi strani je bila stranka, ki je ostala za nekaj trenutkov brez besed....... Pa kaj samo meni se dogajajo takšne? Bom začela dvomiti ali je pri meni vse na pravem mestu. Pozdrav do naslednje fore Anamarija

25. jul 2006 18:48

Anamarija, to zadnje me je spomnilo name pred precej leti. Starejši sin je vedno kaj pozabljal in se vračal domov po pozabljeno stvar. Tako je odšel tudi tokrat, zaklenila sem za njim in je spet kar hitro pozvonilo. Odprla sem vrata in se zadrla: kaj si spet pozabil?! Tudi pri nas smo za trenutek ostali brez besed. Pred vrati pa sta bila mladenič in mladenka iz bližnje slaščičarne, ki so jo pred kratkim odprli. Prodajala sta krofe, bilo je ravno pred pustom, prodaja še ni zacvetela in sta se odločila tako prodati prevelike zaloge. Seveda sem kupila dva. Verjemite, da od takrat vedno pogledam, preden koga naderem, saj si lahko predstavljate, kako mi je bilo nerodno. riba-ribica

25. jul 2006 19:19

Pa še moja prigoda... Vsako leto pred advedntim časom grem "obrezovat" čudovite cimprese (visoke so cca 5m - res lepe, košate,...). Rastejo pa na poti iz mesta do vasi, kjer živim, tako da jih že med letom opazujem, kako so lepe in kako jih bom za venčke "obrezala"... Dve leti nazaj sem se tako odpravila z vrtnarskimi škarjami in veliko vrečo po materijal za venčke. Pripeljem se do kraja (seveda se je že delal mrak), parkiram, vzamem iz prtljažnika vrečo in škarje, pa na delo... Tako obrezujem kako minutko, ko se mi zazdi, da slišim avto... potuhnem se za veje in opazujem... "Se mi zdi, da slišim gume po pesku..." Pogledam preko rame in kaj vidim? Moj avto se je najprej počasi, potem pa že hitreje (to so bile sekunde!) premikal po klancu proti sadovnjaku... Odvržem škarje, pa vrečo in se poženem za avtom, odprem vrata, se vržem noter, z obema rokama potegnem ročno, se vsedem, vžgem, hitro zapeljem vzratno, ugasnem motor, zategnem ročno, stopim iz avta, zaloputnem vrata, potem pa sem še samo dala roke v bok in nepremično strmela v avto, da sem prišla k sebi... Joj, prejoj, kaj bi lahko bilo! Tisti adventni venčki (ponavadi jih naredim še za mamo in taščo) pa bi me res lahko dosti stali Lp, Silva

25. jul 2006 19:54

Silva Riba - ribica, sej ga nisem nadrla, samo grdo sem rekla. Ko je gospod na drugi strani prišel do sape ( predvidevam), mi je odgovoril: Mislil sem, da je samo moja žena takšna.

25. jul 2006 22:07

No, anamarija1, pa so dobila pravo porcijo, hihihi. Moj mož je pred leti v službi veliko dežural. Da ne bi kar tako posedal doma, čakajoč na klic ali obvestilo (mobitelov takrat še ni bilo), je dal slušalko prenosnega telefona v žep in je šel v klet nekaj delat. Se mu je čudno zdelo, ko ga uro ali dve nihče ni klical, in ko sem šla sama čez čas nekaj v klet, mi je to rekel. Sem rekla: Pa sam preveri,kaj se dogaja, če res ni nič narobe. Je iz žepa potegnil napravico in začel vtipkavat številke, a je samo izbuljil oči in rekel: Ni signala....Daj sem, sem rekla, mora biti, saj vedno je...No, signala seveda ni bilo, ker je imel v žepu TV pilota ne pa slušalke telefona.... Dve leti nazaj smo šli mi štirje smučat, zraven pa tast in tašča. Meni se je zdelo čudno, da imata onadva dve torbi več od nas štirih...Ko smo prispeli v Avstrijo smo jima seveda pomagali vse znosit gor, mož je še komentiral, naj se gresta solit, koliko stvari vlačita s sabo, da moramo tovorit ko mule...In kam bosta vse to spravila...Tašča je samo milo gledala...No, čez pol ure pa smeh iz sosednjega apartmaja in klici Pridite pogledat...Tašča je s sabo na smučarijo privlekla vse perilo, ki ga je dan pred odhodom likala, da bi doma vse lepo pospravljeno pustila za seboj....Namesto v omare je ob pakiranju za smučarijo v dve potovalki zložila še vse zlikano perilo, ki bi moralo ostati doma... Enkrat pa je bila tako zmedena, da se je kar slačit začela pred mano....Sva se nekaj pogovarjali, kar tako, brez veze, pa si je slekla bluzo, krilo, odpela modrc, naenkrat je stala pred mano le v spodnjih hlačah in si še te nameravala sleč, ko sem jo le vprašala, ali gre že ob petih spat...Ne, zakaj, je odvrnila, potem pa sem ji le pokazala na perilo na tleh...Malo je izbuljila oči, rekla le: O, jezus, kaj je pa meni...Še danes se do solz nareživa, ko se spomniva tega... mamamia

25. jul 2006 22:10

Mi smo imeli pa pred leti enega lenega psa, angleškega buldoga... Pa tri leta staro hčerko in v vozičku še eno... In gremo lepo na sprehod in na otroškem igrišču srečamo cel kup znancev in prijateljev. Čvekali smo, otroci so se igrali, čez kakšno urco, dve, pa smo rekli, da bo treba domov. In smo lepo šli. In ko smo prišli do doma, smo se spomnili, da smo na igrišču pozabili psa!!! No, pravzaprav je on pozabil na nas...ko smo se vrnili po njega, je namreč še kar lepo dremal tam, kjer smo ga pustili... Pa da ne bi slučajno mislili, da je bil privezan... jasna

26. jul 2006 8:38

Jaz sem prejšnji teden, ko se mi je mudilo na bus letela čez cesto pri Nami, malce od prehoda za pešče, direkt v policaja... Je rekel: Hopla! No, na koncu sem jo odnesla brez kazni, z opozorilom in tudi avtobusa nisem zamudila, za las je šlo...