Pomagajmo bobiju

7. maj 2006 9:19

No, samo da ste doma, spremljala sem debato brez diha in navijala. Zdaj pa okna zapirat vsaj se nekaj casa, pa ven jo spuscajte le pod nadzorom. je pa res tako lepa muca..:)))) lp, proxima

7. maj 2006 20:26

Bejbi se drži starega ritma - leži na postelji in spi, ko ji zakruli v želodčku, pospravi svojo porcijo.... Moram priznati, da je dosti manj napadalna, kot na začetku Skozi okno kuka samo ponoči in zgodaj zjutraj, ampak ga strogo ne odpiramo Pa nič ne joka; na vse mile viže se preteguje in zeha in kaže trebušček in se crklja....Sploh se mi zdi, da bo postala prava zapeljivka! Bobi jo je med njeno avanturo seveda spremljal, saj tudi on kdaj zavije k sosedovi muci (ki včasih pride pod okno in se z Bobijem "gledata"). Ko zdaj piha nanj, jo preprosto ignorira Si misli: ...punčara, še nerodno ti bo, ko se boš spravila k sebi...ti dam še malo fore...si dovolj srčkana... Pozdravček! Vrana

7. maj 2006 21:28

Aha, torej je Bobi ves čas vedel, kje se potika njegova mačica?? Je pa res lump, da vam ni povedal.) Vi pa vsi v strahu. Julija

8. maj 2006 10:23

Konec dober, vse dobro, pravijo! Glavno, da ji ni bilo hudega vmes! Naslednjič pa se moraš naučit mjavkat, da se bosta z Bobijem zmenila, kje ima prijateljico;) Veri

8. maj 2006 12:49

JUHU!!!! MissLady

11. maj 2006 13:57

Ojla Vrana, kako se imate?? Nič se ne javljaš. Upam, da je Bejbi OK. Julija

11. maj 2006 14:54

Ojla! Pri nas je zeeeelo enolično - Bejbi cele dneve spi, seveda še vedno v spalnici, ponoči pa sedi na okenski polici in gleda ven. Pa nič ne joka. Bi rekla, da je v zelo dobri kondiciji, saj pridno papca, ima pa še vedno vse svoje potrebščine pri sebi. Da bi jedla tam, kjer to počne Bobi - ni govora! On je pa malo bolj tečen, odkar ne more spati pri meni; vso noč je zunaj, na okenski polici sedi in mulo kuha. Ampak Bejbi ga ne mara Tako piha, da sploh ne paše - tak glas, pa tako majhno telesce Bobi seveda čez dan vse noter prinese, se hoče vsakih pet minut česat, pa ko kuham sedi v kotu na pultu in me ne spusti z oči ...še v kopalnici je z mano .... Pa na sprehod gre z mano ga prenašam v naročju kot dojenčka...po ulici gor in dol... Za gospo, ki je skrbela za Bejbi, sem pa že nabavila nekaj škatel briketov, samo srečali se še nisva, da bi ji dala. Ko je bila pa res tako prijazna No, zaenkrat toliko, ko bo kaj novega, pa takoj napišem! Pozdravček! Vrana

11. maj 2006 20:44

E, super. Saj bo tudi Bejbi k sebi prišla. Moraš ji dati čas. Menda se mačka navadi stanovanja in rabi več časa za aklimatizacijo kot kuža, ki je navezan na gospodarja. Lepo se "rihtajte". Julija

13. maj 2006 11:02

No, pa se je nabralo nekaj novosti okrog naše Bejbi. Ne prespi več celega dne, ampak se vmes sprehaja - sicer zelo previdno - po stanovanju, mi pa skrbimo, da so okna zaprta Ko jo pokličem po imenu, zelo dobro ve, za koga gre Je zelo podkupljiva s kakšnimi mesnimi priboljški, ki sledijo njenemu imenu... Seveda je že od vsega začetka ne nagovarjamo z muc, muc, ampak z Bejbi, Bejbi... Bobi, ki je na dieti, malo trpi, čeprav so njegovi dietni briketi zelo dobri. Se pa malo pregrešiva s kakšnim svežim piščančkom...Če je Bobi v mojem naročju, Bejbi ne piha več nanj; sta se pa sinoči srečala v kuhinji, izgledalo je, da ni bilo naključje, ampak bolj, da sta sledila nekemu načrtu. Približala sta se na pol metra in Bobi jo je prav prijazno poizkusil "pogledati" od blizu, pa ni šlo. Za začetek je pa dovolj. Bejbi še vedno išče odprto okno in včeraj ga je v kuhinji tudi našla. Preden ji je uspela kakšna neumnost, sem jo vzela v naročje in odšla k oknu. Namesto, da bi hotela ven, je začela renčat in skočila iz mojega naročja........v spalnico. Zdaj mi ni čisto nič jasno. Pa se bo že pokazalo, v katerem grmu tiči zajec... Srčkana je in radi jo imamo. Ko se bo umirila in po razkošnih merilih razvila svoj značaj, bosta z Bobijem gotovo prava kompanjona na nočnih potepanjih po našem vrtu... Lep dan vsem skupaj Vrana

19. maj 2006 14:24

Obljuba dela dolg in z veseljem vam sporočam, da je Bejbi še doma in ve, kam paše. Da smo njeni in ona naša. Je pa tako, da je čisto zunanja muca in pride domov samo na zajtrk in večerjo. Ponoči se za kakšno urico ustavi na okenski polici, to je pa tudi vse. Pomembno je, da ji je dobro. Da ji lahko damo ampulo proti zajedalcem, da ni lačna... In da bo pozimi lahko na toplem, če se bo odločila postati notranja muca Bobi je pozabil na svojo staro prijateljico in je še bolj navezan name - kar naprej me spremlja, dobesedno me ne izpusti izpred oči, skratka, z njim je dela za dva Obdukcijski izvidi so pa - vsaj tisto, kar razumem, tega pa ni veliko - grozljivi, zato se bom verjetno odpravila nazaj na patološki inštitut, da mi jih bodo iz latinščine prevedli v preprostovščino. En prijazen mijaaavček Miši, Bučki, Pepi in Lizi, njunemu naraščaju, Timiju, Fricu in Tomu in vsem, katerih imen ne poznamo, pa še veliko drobnjaka vsem skupaj! Vsem vam, ki spremljate našo zgodbo, pa lep pozdrav! Vrana