Najljubša posoda

23. mar 2006 14:47

Litoželezna kozica s pokrovom, takim težkim, ki ti zdrobi kosti, če ti pade na nogo ("cocotte"). V njej se kuha, duši in peče prav vse, se nič ne prime, se krasno čisti, skratka, v uporabi je vsak dan in kaže, da bo neuničljiva. Sonja

23. mar 2006 15:33

Zame je zakon Le Creuset - francoska litoželezna posoda s keramičnim emajlom. Prvo kastrolo in ponev te znamke mi je podarila mama pred več kot tridesetimi leti. Obe sta še zmeraj v pogonu, kar dokazuje, da je ta posoda neuničljiva. "Potrošne" ponve s teflonsko oblogo pa kupim kar pri Mercatorju ali v kakšni podobni trgovini, kadar se mi zazdi, da ta stare niso več za na štedilnik. Sem pa nepoboljšljiva nabiralka lokalnih piskrov, loncev in ostale opreme. Ne vem, če sem kdaj obiskala kakšno deželo in se vrnila brez kuhinjskega pripomočka. Moji sopotniki in družina imajo glede tega svoja stališča, ki se jih ne obotavljajo izraziti. Baje transport dvanajstih lončenih posod iz Indije v ( v hipijevskih letih, ko smo tja potovali overland z rukzaki in spalkami) niti ni bil najhujši eksces. No. V zagovor lahko povem, da vso pritovorjeno kramo, kar je nisem polomila, pošenkala ali izgubila, čisto zares in redno uporabljam. Kar se pa tiče steklenine in porcelana, ne trpim zaradi kompletov. Če vidim kje lep krožnik, skodelico, kozarec ali žlico, jo kupim in tudi uporabljam. Podedovane servise imam več ali manj po bolj ali manj dostopnih omarah; ne rečem, da ne pridejo kdaj pa kdaj prav, za neformalne priložnosti pa so mi ljubše zbirke različnih predmetov, ki se jim vidi, da jih je vsakega posebej izbral nekdo, ki so mu padli v oko. nola

23. mar 2006 15:36

Tudi men so Tefalove posode super,ker je tak fajn,ko se nič ne prime. Ampak v vsakdanji uporabi je pa težka litoželezna kastrola,v njej se kuhajo golaži,zrezki v omaki,pasulji,pečejo krofi,skratka vse. Tudi jaz kar naprej kopujem kozarce,ampak če pridete na obisk,vam nimam kam naliti pijače.Smo verjetno rekorderji med slovenskimi družinami v razbijanju kozarcev.Ampak ne se bat,ne mečemo jih drug v drugega,samo štorasti smo zgleda tako zelo.! Lep dan vam želi Marjetka cvetka!

23. mar 2006 16:33

Hvala bogu, zdaj ko to berem, mi je kar lepše pri srcu. Tudi jaz sem iz Azije nosila domov metrsko cedilko z lesenim ročajem in kovinsko mrežo. Saj ni bilo težko, ampak nerodno. Iz vsakega nahrbtnika je ven gledalo, nisi je smel pritiskat, da se ne zlomi. Mož se je samo hihital, kupila pa sem jo samo zato, da lahko v njej poparim zelje za neko župo... Pro kozarcih pa - ah, kaj bi to. Tistih za vsak dan imam vseh po tri do pet, v najboljšem primeru je eden iz kompleta šestih razbit v tednu dni... mamamia

23. mar 2006 17:12

Jaz imam pa AMC posodo in je ne dam iz kuhinje za nič na svetu. Samo ko bi vedeli kako sem bila pa na začetku jezna nanjo, ker mi ni nič poratalo in sva z zastopnikom morala "kuhati po telefonu". Za shranjevanje imam ogromno Tupperware-ja (sem včasih prodajala), od ponev pa vse Tefal! Za razbijanje kozarcev bi pa tudi jaz najbrž dobila kakšno medaljo. kokos

23. mar 2006 18:18

OOO punce, punce, kakšne posode imate! Jaz lahko samo sanjam. Sedaj sem še na souporabi z mami, pa sem čisto nora na njeno popolno kolekcijo Tefal posod iz Sparove ali Merkatorjeve akcije, na potovanjih pridno zbiram kozarčke (steklo je najlepše nositi :)), najljubši "kos" pa je definitivno lesena kuhalnica!! Ker sem z denarjem na tesnem pa pravim tako: sem tako dobra kuharica, da tudi v posodi za 12.000 SIT lahko skuham kosilo!! :)) ladybug

23. mar 2006 19:28

Moja najljubša je vsekakor težka črna litoželezna posoda in Tefalova posoda iz Špara. Vse se krasno čistijo in čisto nič se ne prime.Imam pa naročeno Zepter posodo( še kar nekaj je je za odplačat) , vendar sem glede nje zelo skeptična, predvsem kar se tiče čiščenja. Bo trajalo še kar nekaj časa, da jo odplačam, potem jo bom pa podarila. rozika

23. mar 2006 20:03

Fisslerjeva black edition (prevleka iz titana in keramike) - nizka s stekleno pokrovko - preprosto čudovita. lipa

23. mar 2006 20:34

Že 20 let uporabljam posodo AMC, je zelo draga, ne bi je zamenjala za nobeno drugo. Spremljam njene novosti in si včasih tudi dopolnim: ekonom pokrov, zamenjala sem vizioterme itd. Priporočam jo predvsem mladim gospodinjam, ker jim ne bo treba kupiti nobene druge posode. Seveda pa jo je treba vedno temeljito čistiti, pomivam jo pa tudi v pomivalnem stroju. Je odlična, pa ne delam nobene reklame. Zapisala: štefka 65 stefka65

23. mar 2006 23:00

Moje posode je pa kar pisana vrsta. Rostfrei posoda izpred 25-ih let. Sem takrat v Avstriji kupila komplet treh kozic, lonec za mleko in ekonom z dvema kozicama.Vsi imajo odebeljeno dno. Ekonom je šel že rakom žvižgat (se ni dobilo tesnil), ostale tri so še žive. Potem imam nekaj Lagostine, WMF iz Šparove akcije za pike + 1 večji lonec, ki sem ga še dodatno kupila. Prejšnjega sem namreč upokojila. Se mi je zdelo, da ne paše na nov štedilnik. Moji so me imeli za trapasto, ko sem dala to izjavo. v omari dela dren še nekaj teflonk, takih nizkih. Sem i pa letos v šparu kupila še eno Tefalovo, malo bolj globoko in z večjim premerom. Pa pokrov ima, tak ki spušča paro. Super za žgance, ki jih delam po koroško, sicer imam poc. Zelenjavo večinoma kuham na pari, kar v tistem loncu za kuhanje špargljev.Da ne pozabim še treh Lagostina ekonomov (3 l, 4,5 l in 7 l). Sedemlitrski je že oldtajmer. Reci in piši ima 28 let, pa ga ne dam od hiše. Mogoče sem še kaj pozabila, a že tega je toliko, da komaj omarce zapiram.) Moja slabost so pa porcelanasti in keramični lončki za belo kavo in čaj. Jaz sicer iz njih pijem tudi ta pravo kavo. Nosim jih od vsepovsod, tako, da je večinoma vsak drugačen in v stekleni vitrini kar simpatično popestrijo monotonijo kuhinjskih omaric. Jih pa zlagam že tudi v dnevno v vitrino in me moj že kar malo postrani gleda. Julija