22. mar 2006 22:43
Lumpica, tudi pri nas je tako. Pa mi gre na živce, ker je vedno vse nastlano, ampak kaj ko imamo pa vsi kaj bolj "pametnega" za počet kot pa pospravljat stanovanje. Potem pa dobimo kak nenapovedan obisk in bi se najraje v tla udrla. In si prisežem, da od zdaj naprej pa sproti... Pa ni nič iz tega. Ampak imam še upanje. Sem se z leti naučila, da če si dovolj potrpežljiv, se vse doseže (tako pri sebi kot pri drugih); no ja pa še vztrajen je treba biti. Ampak, ko pa se pečejo pri nas torte in peciva, pa ko se kuha (še posebej, če je razpoloženje ta pravo),........... takrat pa ne zamenjamo naše Razmetanije za nobeno drugo in tudi obiski so se že navadili, da ni vse zlato, kar se sveti, pač pa je zlato, kar se okusi ..tako nekako. mojka