14. feb 2006 18:23
Ko vas berem, se mi budi slaba vest. Luči prižigamo po hiši non stop (navsezadnje porabiš več energije, če jih nenehno prižigaš in ugašaš), perem, ko se perilo nabere, ga je pri štirih umazancih preveč, da bi čakala zgolj na cenejši tok. Po pravici povedano sploh ne vem, kdaj je takšna tarifa. Del ozimnice mi pripravi mama - kisle kumarice, ajvar, rdečopeso, drugega sploh ne jemo. Zelenjavo tudi dobim od mame injo damv zamrzovalnih, sploh fižol, koreje, peteršilj, zeleno in por - za juhico. Na vrtuimamo le soalto, korenje in peteršilj, pa krompir, ampak bolj za vzorec, le soalte imamo ogrmno, ker jo jemo kot krave. Na ceno gledam pri določneih artiklih, a samo tiso nakilogram - na primer, vedno kupim večjo količin opralnega praška, ker ga pač veliko potrebujem, pa še na kg je cenejši od manjše pakunge. Mehčalecuporabljam redko, zgolj za fino eriloali bluze. Čistila imam pač tista, ki jih he treba imeti - moja Milica napiše seznam, jaz pa kupim: nekaj za tla,nekaj za šipe in nekaj za kopalnico in kuhinjo, pa smo opravili. Pri hrani varčujem tako, da vedno dokaj natančno izračunam,koliko česa skuhati. Ostanke pojemo zvečer ali naslednji dan,včasih jih malo dodelam (riž na primer dam zajuho, dodam korenje in grašek, pa jezelenjavna riževa juha nared), v hladilniku paimam vedno kakšno reč manj kot več. Rok trajanja ne vem, pri čem mi je nazadnje potekel. Klobas sploh ne kupujemo, razen piščančje zame in pršuta za otroke, ker to edino jesta v sendviču, pa hrenovke so vedno na zalogi, za prvo silo,če koga nepričakovano zgrabi lakota ali za sobotni zajtrk. Kupujem pa vedno dobre izdelke, četudi niso najcenejši. Se držim pravila, da nismo dovolj bogati, da bi kupovali poceni. Tako v Hoferju na primer kupim le točno določene izdelke, nikakor ne vsega, ker je pač cenejše. So določene stvari, za katere mi je vseeno, kakšne znamke so, da je le, ampak nikdar ne kupim testenin za 99 tolarjev, ker se gotovo spacajo. Prospekte z akcijskimi cenami sicer rpogledam, a nikdar ne grem nekam nečesa kupit, ker je pač trenutno poceni.Imam nekaj trgovin, v katerih nenehno nabavljam, in se ravnam po tem, kaj potrebujem oziroma kakšen nakup je potreben za polnjenje domačih zalog, in se potem odločim. In v eni trgovini kupim vse, se mi zdi, da je moj čas preveč dragocen, da bi ga zaradi nekaj tolarjev razlike izgubljala s tekanjem po petih trgovinah in bi v vsaki posamezni kupila le cenejše izdelke. Varčujem pa z vodo - zapiram pipe, da ne teče v prazno, čuvam tudi okolje - ločujem odpadke, pa tudi olja ali drugh maščob ne zlivam v odtok ali kar tako, ampak jih dam vedno v kakšno posodo, piksno ali plastično steklenico in v primerno kanto za smeti z njim. Pa šenekaj takih malenkosti bi se vrjetno našlo. Sadje je pri nas vedno na mizi, tudi jagode pozimi (se najdejo celo take z okusom), res pa je, da šest tisočakov za češnje v decembru tudi ne dam, nikoli in nikdar. JAgode za okras ali kar tako pa si privoščimo, pri sadju res ne gledam na ceno. Kivi, mango, ananas, pomaranče, banane, grnivko, pomelo rednokupijemo, jabolka in hruške imamo domače. In sokovi so vedno pri roki, pretežno domači (babica), pa tudi kupljene pijače, med njimi najmanj gaziranih. Le za sina tu in tam kupimo colo (Sosedovo ima najraje), sicer pa kuhamo čaje in sočimo sadje. In topla voda_ imamo jo na centralno, tako je je vedno dovolj tako za prhanje kot za kopanje, če si zaželim sprorščujoče kopeli. Je pa res, da so varčevalni ukrepi in navade bistveno drugačni, če gre za večje gospodinjstvo, kot če si sam. No, to je bil moj piskrček. Pozdrav vsem, mamamia mamamia
)
Ja, ja, na čistila sem pozabila. Pralne praške uporabljam v najmanjši še učinkoviti količini. Mehčalec le izjemoma. Kupim Pril, pa čistilo za WC in pečico in kadar mož pomiva okna, še čistilo za steklo. Vse ostalo opravita alkoholni kis, pa citronska kislina.
lp
No, dovolj. Že tako boste rekle, da sem zoprna baba. 
Na hranu trošimo jako puno novaca (gotovo najviše) i ne gledamo ako je nešto na akciji. Tjesteninu obavezno uzimamo od Barille, jaja S klasu - onu najskuplju, mlijeko uvijek od istog proizvođača (zagrebački Dukat), a domaći sir i vrhnje uzimam na placu od provjerene ženice. Svježe meso kupujem u Metrou, uzmem ga više pa ga u paketićima spremim u škrinju, a ono kaj mislim pohati (ocvrti), unaprijed spaniram i tako smrznem. Meso jedemo gotovo svaki dan, a najviše radi mog supruga koji ne može zamisliti ručak bez komadića mesa. 
Zimnicu mi najviše sprema mama - ajvar, pekmez, kisele krastavce i papriku, a ja pečem papriku za škrinju.
Od kave pijemo oabvezno Nescafe i ništa drugo.
Detergente za pranje veša i posuđa kupujem redovito, a i omekšivač jer ne mogu si zamisliti oprani veš bez omekšivača. Za pranje stakla uzimam Ajax, za prašinu maramice od Pronta, za pranje parketa također Pronto tekućinu a za pločice Ajax tekućinu, zatim Cilit za WC i kupaonu, te razne detergente za pranje štednjaka.
Kaj se tiče tople vode, uvijek je imamo jer se grijemo na plin (živimo u zgradi ali imamo centralno etažno grijanje) i vodu baš i ne šparam. Dok perem i zube i suđe i dok se tuširam (mislim na sapunanje), voda teče.
Jedino što obavezno radimo je gašenje svjetla u prostorijama u kojima ne boravimo.
Radio nam svira u dnevnoj sobi od 00:00 do 24:00, i računalo isto tako radi.
Eto, na kraju ovog malog i neskromnog popisa mogu zaključiti da i nisam pretjerano štedljiva, te da bih mogla na nekim mjestima i prišparati i malo se zamisliti. 
Nadam se da će većina razumijeti barem pola onoga kaj sam napisala. 
lp, Marija
