19. jan 2006 12:41
No, še moje izkušnje. Sin, starejši otrok, bister, da je kaj, ampak po načelu s čima manj napora opraviti samo toliko, da gre vse gladko skoz. Dva dni pred eksterci je na primer odšel na predstavitev nekih avtomobilov v bližini doma in se vse dopoldne vozil naokoli....Bom že opravil, je rekel, ko sem ga malo okarala. In je res opravil, in to zelo zelo solidno...
Da ne govorim, da so učiteljice povedale, da vedo, da on res ne ve, kaj je za nalogo, ker med poukom opazuje ptičke na veji in ne sliši, kaj se dogaja v učilnici. Polne razumevanja so bile, meni pa so šli lasje pokonci...
No, osnova šola je še šla z odličnim, ampak premalo za vpis v željeno gimnazijo. Na gimaziji je potem nadaljeval enako, potem se je v tretji letnikprepisal na tisto željeno in se šlepal z dobrim uspehom, koliko je zanj naredil pa ne bi...Matura - brez problema, pri vseh predmetih ena ocena višja kot med šolskim letom.
No, zdaj na fakulteti pa je le ugotovil, da je bistra glava brez delovnih navad za študij prava premalo. In ponavlja letnik. Seveda se še vedno ne sekira...
ne vem, kaj smo naredili narobe, pri teh delovnih navadah. Zanima me, kaj na to porečejo strokovnjaki - koliko je otroku česa položeno v zibelko, koliko e lahko privzgojeno ali priučeno, pa zgledi...
Hči, tri leta mlajša, pa je povsem druga zgodba. Uči se sproti, sistematično, sploh ne rabimo vprašat, kaj se v šoli dogaja, ker je zaradi športa bila kdaj še dodatno obremenjena, se je za posamezne predmete pripravljala tudi teden dni prej...
Isto gnezdo, isti starši, isti zgledi pa dva tako različna načina....
Meni je največja uganka, kako otroku privzgojiti primerne delovne navade. Saj vem, kar se obnese pri enem, ni nujno, da s epri drugem. Toda kako najti pravoi rešitev? Če je problem res hud, so tu strokovnjaki (socialni delavci in psihologi na šolah ali zunanje ustanove), ampak meni se zdi, da smo v največjem precepu starši, ki imamo otroke, ki sicer niso problematični, bi pa lahko od sebe dali veliko več...
Samo da so zdravi! mamamia
mamamia