Pomoč pri učenju

Prosim za Vaše nasvete. SIgurno Vas ima veliko izkušnje s tem koliko pomagati otroku skrbeti za njegove dolžnosti. Ko ugotoviš, da je otrok čisto bister, ampak SE MU NE DA.

Šla sem v šolo, pa pravi učiteljica, da ga pri 10 letih še ne smem spustiti izpod nadzora in ga prepustiti samemu sebi, da se bi učil na lastnih napakah. KO ga zdaj tako "nadzorujem", mu preverjam zveske, iščem naloge, nogavice.... ugotavljam, da ima občutek, da to dela zame. Prav nič več ne velja moja teorija o vzgoji fantov in deklet., imam namreč dve starejši hčeri, ki sta bili kar se tega tiče POPOLNI.

NE vem, pa mi prosim potrdite, da so fantje drugačni!!!

>Moj mož menda ni nikoli delal naloge, v šoli je bolj s porivanjem šel skozi, pa ima danes prav tako končan faks, kot jaz, ki sem bila vestna učenka s prve klopi, njegovo delovno mesto pa je itak 2x bolje plačano kot moje.

Hvala vam...

MARINKA

Temo je spremenil(a) mslabetka dne 19. jan 2006 10:46:56

19. jan 2006 11:24

Točno tak primerek imam doma.Sin je najmlajši in navajen,da smo zmeraj vse naredili namesto njega"božček je še premjhen".V šoli joj joj!Kar naprej sem poslušala,da je len,da nima motivacije....Dekleti sta bili čisto nekaj drugega,ta mulo pa Sem pa enkrat prebrala en članek v katerem sem točno prepoznala mojega sina,ki ima dve starejši sestri,še zdaj mi je žal,da ga nisem shranila.Pisalo je da če ima fant starejše sestre,da ga razvajajo,da je bolj nežen in čustven,da čaka da se mu bo vse samo naredilo,vse obveznosti in odgovornosti zna prenesti na sestre skratka kot bi pisali članek o našem mulcu. Zdaj ima 18 let,skozi šolo je šlo samo toliko da smo še gledali nad vodo,ampak drugače ni bil problematičen -upam,da je tudi to sestrski vpliv. Res pa je veliko odvisno kako se v življenju znajdeš,če se ne znaš obrnit na pravo stran ob pravem trenutku ne pomaga tudi 10 fax-ov. lp jesen

19. jan 2006 11:46

Tudi pri nas je podobna zgodba. Sin, tudi 10 let, kar naprej nekaj pozablja, ali nalogo, ali potrebščine ali copate. Čim je naloga malo zahtevnejša, prične jokati, kako težka je naloga, pa kako strašno veliko je je, zato bi mu morali pomagati, dejansko pa jo potem z lahkoto reši sam . Kar naprej se šlepa na sestro ( 13 let). Zaenkrat ima lepe ocene, pa se mu zato ne zdi potrebno, da bi se potrudil. Včasih ne vem, ali naj ga pustim, "da pade" in dobi slabo oceno, ali naj ga kar naprej kontroliram in preverjam pri sošolcih ali res ni nič naloge. Ja, tudi to sem že naredila, vpričo njega, med tel. razgovorom pa se je že sam spomnil, čeprav se prej nikakor ni mogel. Naj povem, da s hčerko ni bilo takega cirkusa. Lp, Robida

19. jan 2006 12:01

Pri bistrem otroku je potrebno vzgojiti predvsem delovne navade. Pri vsakodnevnih zahtevah morata biti premišljena in dosledna oba starša. Nikoli naj eden od njiju ne popušča in daje potuhe. Otroka za pozitivna dejanja tudi večrat pohvalite ali ga celo v njegovi prisotnosti pohvalite v družbi in se mu zahvalite za kakšno pomoč. Pohvala dela čudeže, ne graja ( tudi pri življenskem partnerju, he, he)! Poizkusite! Tudi nam godi. če nas kdo pohvali!.... Morebiti še to: Otrok mora imeti občutek, da razpolaga s svojim časom. Ne recite mu npr:"Odnesi smeti!", ampak: "Ko boš utegnil, mi , prosim, odnesi smeti!" Zamislite si, da bi bili zatopljeni v svoje delo in bi nekdo želel, da v tistem trenutku nekaj storite zanj! ... Način verbalne in neverbalne komunikacije je zlasti važen, ko nastopita predpuberteta in puberteta. Nikoli ne komunicirajte s svojim otrokom drugače, kot želite, da drugi z vami. Spoštljivo torej, četudi ste kdaj jezni! Le tako si pridobite tisto pravo in ne le lažne avtoritete. ...... Nelly

19. jan 2006 12:09

Moram podreti vaše teorije o fantih. Imam 2 hčerki in mlajša je ravno takšna kakršni so vaši fantje. Je pa res, da sem se s starejšo bistveno več ukvarjala, ker je zahtevala. Mlajša pa se je že zaradi devetletke (ki otroke preveč crklja in jim ne nalaga nalog in učenja) in ker se je meni smilila, takrat šlepala in lenarila. Sedaj pa delava tudi do 21.30 kakšno "pozabljeno" nalogo ipd. Pa vedno naredim sklep, da je v zadnjo. Pa naslednjič zopet popustim, da ne bo "slabe"ocene. Kajti učiteljice tisti cvek gledajo kot na nekaj res GRDEGA, namesto, da bi dale otrokom priložnost, da popravijo to oceno na nek inovativen način (morda plakat, ...). Ja, dovolj bo. LP McNena

19. jan 2006 12:41

No, še moje izkušnje. Sin, starejši otrok, bister, da je kaj, ampak po načelu s čima manj napora opraviti samo toliko, da gre vse gladko skoz. Dva dni pred eksterci je na primer odšel na predstavitev nekih avtomobilov v bližini doma in se vse dopoldne vozil naokoli....Bom že opravil, je rekel, ko sem ga malo okarala. In je res opravil, in to zelo zelo solidno... Da ne govorim, da so učiteljice povedale, da vedo, da on res ne ve, kaj je za nalogo, ker med poukom opazuje ptičke na veji in ne sliši, kaj se dogaja v učilnici. Polne razumevanja so bile, meni pa so šli lasje pokonci... No, osnova šola je še šla z odličnim, ampak premalo za vpis v željeno gimnazijo. Na gimaziji je potem nadaljeval enako, potem se je v tretji letnikprepisal na tisto željeno in se šlepal z dobrim uspehom, koliko je zanj naredil pa ne bi...Matura - brez problema, pri vseh predmetih ena ocena višja kot med šolskim letom. No, zdaj na fakulteti pa je le ugotovil, da je bistra glava brez delovnih navad za študij prava premalo. In ponavlja letnik. Seveda se še vedno ne sekira... ne vem, kaj smo naredili narobe, pri teh delovnih navadah. Zanima me, kaj na to porečejo strokovnjaki - koliko je otroku česa položeno v zibelko, koliko e lahko privzgojeno ali priučeno, pa zgledi... Hči, tri leta mlajša, pa je povsem druga zgodba. Uči se sproti, sistematično, sploh ne rabimo vprašat, kaj se v šoli dogaja, ker je zaradi športa bila kdaj še dodatno obremenjena, se je za posamezne predmete pripravljala tudi teden dni prej... Isto gnezdo, isti starši, isti zgledi pa dva tako različna načina.... Meni je največja uganka, kako otroku privzgojiti primerne delovne navade. Saj vem, kar se obnese pri enem, ni nujno, da s epri drugem. Toda kako najti pravoi rešitev? Če je problem res hud, so tu strokovnjaki (socialni delavci in psihologi na šolah ali zunanje ustanove), ampak meni se zdi, da smo v največjem precepu starši, ki imamo otroke, ki sicer niso problematični, bi pa lahko od sebe dali veliko več... Samo da so zdravi! mamamia mamamia

19. jan 2006 14:08

Ja, res je. Naša najmlajša (16 let) do nezavesti razvaja bratca (23 let). Kdo bi vedel kaj je va takih glavah. lp Vesna Vesna Milek Recko

19. jan 2006 14:48

Še jaz no moj sin (18 let) se še sedaj ne zna učit - kolikor pobere oz. sliši v šoli, ostalo pač ne. In rezultat - 3. letnik popravni slovenščina - ostalo tehnologija, anglešina, strojeslovje .... prav dobro oz. dobro. Mislim, da je v veliki meri krivo pisno ocenjevanje do 3tretjega razreda - ni si razvil delovnih navad, ker pač ni bilo treba. Sedaj pa to .... Upam, da se bo to romantiko končno naučil, čeprav dvomim, da ga nihče ne bo zavrnil pri popravilu avtomobila, če ne bo znal Prešerna..... LP M

19. jan 2006 19:47

Res neverjetno, kako podobne težave imamo. Pri nas je velika družina (tri fante in tri dekleta) pa so si tako različni, da se včasih sprašujem, če nama niso koga zamenjali v porodnišnici. No, pa šalo na stran. Strinjam se s predhodnicami, da je prva triada devetletke preveč "nežna", ko pa pridejo ocene, je pa joj..., kar nekaj časa rabijo, da pogruntajo, da so na realnih tleh in da obstajajo tudi druge ocene, ne samo petice. Glede razlike med fanti in dekleti pa toliko fantje so bolj komot, dekleta bolj pridna, toda počasi sejim zdi neumno, da bi vse delale za fanti in tako je ogenj v strehi... Poskušava jih navajati, da vsi delajo vse, ne ločimo moškega in ženskega dela. V kuhinji nam visi razpored, kakšne obveznosti ima kdo za kateridan in kaj mora storiti za "družbo". Vzgoja pa je danes težko delo. Mislim, da nikoli nisi in ne boš dovolj pameten, da bi vedel, da delaš in vzgajaš prav. Rezultati bodo vidni....??? Lp Pavka pavka

19. jan 2006 21:18

No, pa še naši trije. Brhtni vsi, da je kaj. Kar se pa delovnih navad tiče . Je pa res, da sva tudi midva z možem huda kampanjca in mi je včasih prav hudo, ker bi rada to vsaj pri otrocih malo popravila. Pa vem, da tako ne gre. Da moram najprej začeti pri sebi. Ti pa v življenju delovne navade še kako prav pridejo! Kar se tiče učenja, smo pa klasiki. Starejši dekleti vseskozi odlični. Je pa res, da sta bili zadnja generacija ene od zadnjih šol v Sloveniji, kjer ni bilo opisnega ocenjvanja, pač pa klasične ocene. Sine je pa padel v devetletko in se "šlepa", naslednje leto, ko bodo ocene, pa že kar vidim kaj bo. Jok in sto, ker je taka mila dušica. Je pa res tudi to, da sem se pri dekletih vseskozi bolj ukvarjala z njima (že v vrtcu), pri malem pa imaš nekako občutek "da smo vse to že jemali" in z njim nisem nikoli toliko delala za šolo. Pa zato ta mali toliko hitreje vse dojema in se uči, ker pač "snema" vse kar se dogaja pri starejših sestrah. Se pa hudo strinjam z mamamio: samo, da so zdravi! LP, mojka

20. jan 2006 9:25

Nelly,naj dodam,da je pri vsakem otroku krasno,da ima delovne navade.mamamia,kar se tiče tvojga sina.Ponavlja letnik.Pa kaj zato?Saj zato je ponavljanje,da dobijo še eno izkušnjo.Bodi ponosna nase in svoje otroke. Enako velja za ostale,ki imate še otroke doma in imate še "vpliv na njih".Dosti je samo tihi suport,ki je včasih več,kot gora besed. vemves