Dopust

Julijina Irska me je itak čisto sesedla ( zelooooorada namreč potujem ).

Za dopust - tisti poleti pa zaenkrat nimam nobenih idej. Kam greste oziroma priporočate - kje ste bile O.K.

Kot veste imam dva mlajša zasvojenca glede potovanj in enega nosača kufrov, ki se nikoli ne strinja z destinacijo.......kasneje pa uživa maksimalno.

Da vidim kam ste namenjene in če ste tako radovedne kot pri knjigah?

Lumpica

8. dec 2005 17:06

Daljnji ali bližnji kraji, "civilizacija" ali kaj bolj neokrnjenega? Če ste za slednje variante, toplo priporočam Burmo (Myanmar) ali Kubo, zdaj, dokler je Castro še živ, pa seveda v lastni izvedbi, ne po sistemu all inclusive (razen če najdeš dobro in poceni varianto, pa vam je to prenočišče in osnovna hrana oziroma izhodišče za samostojna pota - Kuba je tako majhna, da si iz Varadera v Havani v eni uri in pol, ceste so dobre, tako da tudi kam drugam hitro prispeš. Rent a car je 40 dolarjev na dan, plus bencin, takole za informacijo). Nas je Burma pred tremi leti navdušila s svojo prvinskostjo, tako zelo, da smo letos sklenili ponoviti pot. Mojim je to uspelo, meni žal ne, ker sempristala v bolnišnici, tri dni pred načrtovanim poletom. In moji so se tudi tokrat vrnili navdušeni tao zelo, da gremo ob prvi priliki ponovno. Druga reč pa je, če ste za bolj klasične počitnice. V en kraj, solidna namestitev, pa morda kdaj kam na kak izlet. Tu ti ne morem niti malo pomagat s kakšnim predlogom. Ker za nas je tudi morje popotovanje, in čeprav imamo tam hišo, jo vedno s čolnom pičimo med otoki in smo v gibanju. Toliko. Aja, še to. Glede Burme lahko veliko pomagamo, tam poznamo precej ljudi in zanesljive vodiče oziroma agencijo, ki pripravi dobre stvari po čisto individualni zahtevi. Mamamia mamamia

8. dec 2005 21:14

Res, pravijo, da je treba videti Kubo, dokler je Castro še živ. Midva z možem tudi premišljujeva o tej destinaciji. Pred leti smo uživali tudi na Mauritiusu (v juliju se jim začenja zima-mi smo bili v kopalkah, domačini pa v bundah!), da o grških in španskih otokih ne govorim. Kaj pa Dominikanska republika? Prijatelja sta se februarja vsa navdušena vrnila iz Zanzibarja. Z možem imava drugo leto biserno obletnico poroke, pa jo bova verjetno spet mahnila na Havaje. Smo bili tam že dvakrat (enkrat z otrokoma, drugič tudi z njunima partnerjema), pa si nismo ogledali še mnogo tega (npr. najvišji observatorij na svetu...) Ogledali pa smo si, kje so snemali filma Jurasic park in Godzila, s helikopterjem smo leteli nad delujočim vulkanom, s podmornico smo si ogledali razbitine ladij in letal iz vojne, cel dan pa porabiš za ogled Pearl Harborja in še in še. Problem je edino dolga avionska pot. Kar pa se "nosača" tiče, ni problema: drugič smo tja potovali vsak z eno potovalko, domov pa smo prišli vsak s tremi potovalkami, saj smo tam kupovali zelo poceni. Se spomnim, da si je hči prvič kupila obleke, ki jih je potem pri nas videla šele cez štiri leta Tako da je treba dobro pretehtati, kam. LP levinja

9. dec 2005 10:20

JA, Zanzibar je tudi zgodba zase, pred 14 dnevi sem se vrnila od tam. Stonetown je fenomealno mesto, za tiste seveda, ki radi hodijo po ozkih mestnih ulicah in med kamnitimi hišami s prikritimi dvorišči...To je mesto z dušo in predvsem z zanimivo zgodovino, saj je tam potekala najbolj intenzivna trgovina s sužnji. Na mestu, kjer so z njimi trgovali, je zdaj cerkev in v njej posvetilo Livingstonu, ki je zaslužen, da je prenehalo trgovanje s sužnji. Najde pa na Zanzibarju veliko primernega zase tudi tisti, ki je bolj za sistem all inclusive, torej peščena plaža s palmami, potapljanje, snorkljanje in lenarjenje, z možnostjo številnih izletov po otoku. Glede Dominikanske republike pa se mi zdi, da je to predvsem za tiste, ki iščejo dopust oziroma počitnikovanje v raznih hotelskih ali apartmajskih kompleksih, brez želje po večjih popotniških doživetjih, kot jih lahko doživiš, če o deželi sam križariš sem ter tja. Tako kot sem že rekla, različna pričakovanja imamo od naših popotovanj in dopustniških pričakovanj, svet pa je dovolj velik, da vsak najde kaj zase. Mamamia mamamia

9. dec 2005 10:42

Mamamia, vidim, da si navdušena nad Zanzibarjem. Pred 2 letoma sem napisala en članek o njem za neko poljudno revijo. Če želiš, ti ga poskeniram in pošljem. mimika

9. dec 2005 15:40

Mimika meni prosim zagotovo pošlji tudi meni. Navadno kombiniramo malo raziskovanja - malo crtanja. Pri nas je problem ker angleško zastopim in govorim kot indijanci - se pravi NIČ. Isto moj tretji hišni vogal ( ta izraz mi je všeč in ne vem od katere sem ga kopirala ) Jaz osebno se pa bojim pri različnih presedanjih iz letala na letalo - bojim se da bomo zamudili, se zgubili....Zato pač gremo z agencijo, ki poskrbi da pridejo " ovčke" na cilj, no potem jim p

9. dec 2005 15:55

Jaz imam v mislih poletno portugalsko turo, upam da bom tudi udejanila. julia

9. dec 2005 17:37

Daj, mimika, pošlji mi. Jaz sem o svoji Afriki nekaj tudi pisala, o Zanizibarju bolj v začimbno-kulinaričnem stilu, ostali del pa je bil bolj reportažne sorte (Večer, sreda, 1. decembra). Kot pravi Lumpica - tudi smo za raziskovalno - počitniško kombinacijo: najprej malo spoznavanje tujih dežel, potem pa za konec malo počitka, da si naberemo moči za dolgo pot domov. Tako smo počeli na Tajskem (tri tedne potepanja, en teden počivanja na tropskih plažah), pa na Kubi, pa v Burmi in Mehiki ter Gvatemali. Strah pred zamudo letala ali kaj podobnega pa jaz vedno odmislim. Še vedno se je vse nekako izteklo, konec je vedno srečen,je moj moto. Če bomo zamudili na eno, pa bo prišlo drugo. Tako smo enkrat na povratku ostali brez vse prtljage, z izjemo enega nahrbtnika, pa ka: drug dan smo že vse imeli...Mamamia mamamia

10. dec 2005 11:46

Mamamia in Lumpica, takoj v ponedeljek bom poskenirala članek (doma skenerja nimam) in vama ga pošljem. Vidve mi pa do takrat v zasebno pošto pošljita e-naslova (Mamamia, tvojega mislim, da imam). Moj članek o Zanzibarju je začimbno suženjske narave. Imam pa še enega o Kilimandžaru, ki mi je nadvse všeč. Če hočeta, pošljem tudi tega. mimika

10. dec 2005 13:12

Kaj sem ušpičila, da imam tisto rdečo barvo? Lumpica

10. dec 2005 19:38

Ja, kot pravi mamamia, konec dober-vse dobro. Prtljago mo tudo mi že čakali en dan, da je prišla za nami. Ko pa smo šli nazadnje na Havaje, so imeli za nas samo 4 proste sedeže, nas pa je bilo 6. Sva z možem že razmišljala, kdo bo s kom prenočil na zuriškem letališču, ko sta se tik pred zdajci našla še dva sedeža. Še bolj pestro pa je bilo 12.9.2001(en dan po letalskem napadu na New York), ko sva z možem šla z orožjem na Švedsko-okoli nas so bili sami do zob oboroženi vojaki... Prostora v letalu pa toliko, da je vsak lahko sedel v svoji vrsti sedežev.Nazaj grede pa je orožje potovalo iz Umee do Stockholma z enim letalom pred nama, pa naju je v Stockholmu čakalo vek kot 2 uri - in to le 10 m od glavnega vhoda - si ga nihče ni upal prisvojiti, saj smo bili še vsi pod vtisom napada na NY. Da ne govorimo o tem, da smo po odhodu z Mauritiusa prisilno pristali v Parizu (samo smo morali čakati v letalu skoraj 3 ure, ne da bi vedeli, zakaj), saj je na londonskem letišču počila bomba... Ampak vse to nas ni odvrnilo od potovanj, tako da smo vsako leto nekajkrat v zraku. Saj, konec dober-vse dobro. levinja