Kaj beremo?

3. jun 2007 11:55

Berlie Doherty: Dragi nihče Dost šokantna knjiga,predvsem za mlade pa vsaj malo se zamislš nad svojimi dejanji... Roncolino

3. jun 2007 19:22

Nicholas Sparks-Usodni ovinek.Žalostna zgodba z dokaj srečnim koncem. lp goga

3. jun 2007 21:30

Kozmeja,

 

kje si sposojaš/kupuješ knjige v ang?

 

Jaz berem pa Mladostni za vedno. Knjiga, ki te navduši nad tekom in vsem, kar je z njim povezano. Priporočam!!

jasna

3. jun 2007 21:33

Še nobenega konkretnega odgovora - kje ste? Veronika

4. jun 2007 16:23

VEROVNIKA je napisal/a:

Še nobenega konkretnega odgovora - kje ste? Veronika

 

Ravnokar jo berem, sem na 50 strani. Je v njenem stilu. Po vsej verjetnosti ljubezenski zaplet med slovensko avstralko, ki je na izpopolnjevanju slovenščine v Ljubljani in odvetnikom iz Ljubljane.

 

Lp

Marjana

4. jun 2007 17:47

Jaz berem Tavčarjevo Visoško kroniko. Zanimiva knjiga, ampak tudi zelo čudna za moje okuse. Začel sem tudi brat Shakespeareov Hamlet. L.P. dark_lauron

4. jun 2007 20:37

bratec in Kljukec s strehe. Vse tri knjige - čeprav se še ne pripravljam na vnuke. Mogoče mi malo na otročje seka, hehe.

LP

cervus

11. jun 2007 8:54

Prebrala sem POD MARMORNIM NEBOM. Zelo lepa knjiga, vredna branja. Priporočam!! lp mb

11. jun 2007 11:01

Jasna, knjige si sposojam v Knjižnici Prežihov Voranc v Ljubljani, včasih sem tiste na temo Indijanci kupovala prek Amazona ali pa kar v Konzorciju. Te dni pa sem prelistavala vse mogoče kuharske knjige, ker smo imeli v soboto piknik. V preteklih dnevih sem prebrala tudi Prebujno domišljijo Olivie Joules od Helen Fielding - kaj vem, bolj plehka zadeva; pa Shopaholic ties the knot od Madeleine Wickham - počitniško branje; malo žalostno in melanholično Murišo od Ferija Lainščka in Norveški gozd od Haruki Murakamija - prav tako malo melanholična, a po mojem mnenju odlična knjiga (da o odličnem prevodu sploh ne govorim). Slednja knjiga je ena izmed redkih prevedenih knjig, v kateri ne mrgoli slovničnih napak in je zato branje res prijetno. Vsebina sama se mi ni zdela nič posebnega in za žalostne dušice prav gotovo nepriporočljivo branje, pritegnil me je predvsem slog pisanja. Kozmeja

11. jun 2007 11:16

Dedu na sledi, knjiga finskega pisatelja, ki je napisal tudi Očarljivi skupinski samomor.

Tale knjiga o dedu je fenomenalna - sproščena, iskriva pripoved o radoživem možakarju, ki pred gospodovalno ženo tu in tam pobegne v svoj svet in ga po nekaj mesecev ni domov...nazadnje pošlje žena za njim vnuka, da ga pripelje domov, a se izkaže, da je tudi vnuk bolj dedove krvi....Prisrčno, nagajivo, berljivo, predvsem pa poučno....

 

Mamamia

mamamia