Kaj beremo?

Vendelina jr.  

član od: 17.5.2006

sporočila: 9217

21. jul 2011 23:43

ežoj, preveč časa si že v zasavju, zna biti, da je zrak udaril na moralistične centre...ajoj

Ker stvar je taka, da se ljudje zaljubljajo. Dokler je srce mlado (leta niso važna), se bo zaljubljalo. Ali pa bo to storila glava, whatever. Je sicer blazno fino, če se vsake toliko časa ponovno zaljubiš v svojega stalnega partnerja, ampak, ni nujno...  Kvečjemu bi morala biti Ana Karenina opomin za ljudi v tem smislu, da bi se zavedali, da s tem, ko se poročiš, še nimaš neke trajne vinkulacije in zagotovljene ne sreče in ne zvestobe. Ker se je treba za to vedno znova potruditi. In Tolstoj je pač orisal tipično rusko meščanstvo, kjer te lekcije niso vzeli, ker so se poročali zaradi dogovorov. In Kareninu razen časti dolgo časa ni bilo nič jasno, potem, ko je ukapiral, je bilo pa prepozno. In, BTW, ko smo ravno pri Tolstoju: Tolstoj je živel tipično življenje ruskega moškega, ki se je do srednjih trideset na veliko vlačil po bordelih (ker fantje se pa morajo zdvijat, ne) in je poskusil v življenju vse živo. In ne samo to, zadevo je celo popisal v svojem dnevniku. In potem, ko se je poročil, je svoji ženi v znak "zaupanja", v smislu, evo ženica, preberi, kaj vse sem počel prej, sedaj pa ne bom več, izročil ta dnevnik in revica je padla v šok in se nekaj let ni opomogla (pa tudi nosečnosti v seriji ji ravno niso pomagale, da bi se). In potem je Tolstoj nekje pri petdesetih ukapiral, da je malo razvajena sebična moška svinja in potem se je do smrti kesal. Stranski učinek njegovega kesanja so vrhunska dela, ampak življenje z njim ni bilo rožnato. Kar se da prebrati v biografiji o Tolstoju (brala pred leti, ampak sedaj se mi res ne da iskati zapiskov, mislim, da je avtor nek Anglež na L...)

Asi que, no moralices demasiado, porque se te puede echar al reves todo eso....

In preden me odnese: nekoč je tule nekdo nekaj na suho pametoval, da on pa, odkar je poročen (pa je bil kratek čas) ne bi pogledal nobene druge in da mu tudi na misel ne pride in mu ne bo prišlo. In je potem dobil kultni šus s strani lady nole, ki mu je napisala, da zaradi tega, ker nima fantazije, se mu pa res ni potrebno postavljati na piedestal.

Tko je shvatio, shvatio je

Naor, jaz se tudi staram

Vendelina jr.

nola  

član od: 25.1.2006

sporočila: 3112

22. jul 2011 5:21

Ana sem pa Ana tja - a Vronski je pa lilija? 

Ampak tu že bredem v moralistično močvaro.

Če vas moralno razburjajo osebe v romanih -  Ana Karenina,  Tadzio v Smrti v Benetkah in Bog obvari kakšna Justine v de Sadovem pisanju, da sploh ne razpravljamo o Molly Bloom  -  brati ste se pa naučili in se vam zdi škoda, da bi šla ta vaša spretnost v nič, se še vedno lahko potopite v Ruhvano, ki nam jo je kakšen dan nazaj celo v kamen (ali beton)  vlito predstavila mamamia.

http://www.znanje.org/lektire/i22/06/02iv0610/02iv0

nola

ežoj  

član od: 24.2.2006

sporočila: 6302

22. jul 2011 10:35

No,

saj je vse skupaj prepričevanje prepričanih, pa je boljše, da stvari ne spravljamo na osebno raven, pa magari je zrak v zasavje zatohel in udari na kakšne moralistične centre. Kakorkoli obrnete, tema je večna, pa zakonsko urejanje kurbarije in prešuštva gor/dol, smo ljudje in večinoma veljajo moralne in etične norme, ne glede na to kaj pravi zakon ( če prešuštnico ne kamenjamo, po moralni plati se ni nič spremenilo, njeno obnašanje ni nič bolj sprejemljivo ). Saj jaz priznam tudi vso možno svobodo, vključujoč tudi svobodo do ljubezni, vendar ne prek trupel: moja svoboda ( tudi do ljubezni ) je omejena s svobodo drugih, da bodo srečni, da niso prizadeti. S kakšno pravico Ana Karenina prizadene Serjožo ( njen sin ) tako da ga zapusti in se goni ( in je seveda tudi njemu temeljito spremenila življenje, namesto ljubeče matere ima kurbo mater )? A ni ona svobodo do ljubezni že izkoristila, sedaj se spomnila, pa še z možem, se goni okoli in s tem zelo prizadene vse okoli, svoje najbližje pa najbolj.

No, bom nehal, lahko se na glavo postavite, lahko je ( in verjetno res ) Tolstoj bil baraba, lahko iščete vsa možna opravičila, čez nekakšno osnovno etiko ( če moralo pustimo pri miru ) ne moremo: tako obnašanje je nesprejemljivo za večne čase, za vse družbe, vse sisteme, religije.......

Kot rečejo v naši vasi: sapienti sat ( temu stari laini rečejo: tko je shvatio........... )

A ja: zanimivo, jaz se pa nič ne staram, pa še mi moralistični centri delujejo čist v redu.

 

ežoj

terakota  

član od: 19.9.2009

sporočila: 469

22. jul 2011 10:55

Ja ežoj, jaz se tudi strinjam s tem, da naj vsak skrbi za svoj del čustev in prepičanj, lahko pa takole neobremenjeno pokramljamo pa morda pridemo na drugo, spoznavno raven. Za gušt.

 

Ni pa seveda res, da so moralne sodbe enake za vse večne čase, za vse kulture in vse religije. Morala in etika je stvar kulture in še kako raztezlijva stvar, nekako tako kot bivši Bazuka čigumiji (mimogrede, ko smo že pri staranju, še delajo to stvar?) . V naši družbi je v navadi zaporedna monogamija recimo, kar je bilo še 100 let nazaj nepredstavljivo in je veljalo za vse večne čase (oziroma dokler naju Bog ne loči. Pardoniš, smrt! Dokler naju smrt ne loči! Ne vem kako se mi lahko zapiše takšen lapsus, Freud bi znal povedati...) in basta. In vsak si seveda želi samo eno: biti srečen in to v okvirih (beri družbi in moralnih zakonitostih) v kateri živi in glede na zmožnosti, ki jih sploh uvidi, glede tega kaj lahko nosi (beri katera čustva in spoznanja)...ah, komplesni smo in življenje je tak isto tako čudovito kompleksno. Danes sem malce zaljubljena in se mi pozna

terakota

terakota  

član od: 19.9.2009

sporočila: 469

22. jul 2011 11:01

Poleg moralno spornega Tolstojevega romana (mimogrede priporočam njegovo poznejša dela, zbirko esejev z naslovom : O umetnosti in družbi, del nje je objavljen tudi v Antologiji anarhizma, potem si pa mislite svoje) je bila omnejna tudi Anais Nin, ki jo pozna malo ljudi kot vrhunsko pisateljico. Veliko se žveči njeno trivialno erotično pisanje po naročilu (mislim, da 2$ na stran so plačevali njej in H. Millerju), ki je skoraj brez literarne vrednosti, zelo malo pa je znano o njenih študiji Lawrenca ali njenih intimnih dnevnikih, ki imajo zelo svojevrsten in pronicljiv jezik ter so prava literarna poslastica. Del njenih dnevnikov je zbran v romanu, ki je izšel tudi pri nas: Henry in June, kjer piše o trikotniku med pisateljem Henry Millerjem ter njegovo ženo June. Zelo samoanalitično, strastno in iskreno branje.

Zelo dobra knjiga je tudi A literate passion, Letters of Anaïs Nin & Henry Miller, 1932-1953, pismena korespondenca dveh literatov, kjer oživi  ljubezen in pripadnost literaturi, čutnost, kavarniško vzdušje, Montparnasse, Clichy , vino, težak cigareten dim in poezija. Veliko življenja in silovitosti je v tej knjigi.

O ostalem je dobro povedala že Vandelina, morda lahko samo dodam, da življenje se ponavadi ne ozira na tako močne sodbe in nas pusti nedotaknjene, če se jim predamo.

Nisem pa še brala njegovega (Tolstojevega) življenjepisa, imam zacahnjeno. Na splošno imam rada Rusijo in njeno literaturo (kakot tudi film), Dostojevski je zame eden najboljših pisateljev in njegov Zločin in Kazen vrhunska knjiga. Ruske like na splošno druži burkaštvo, ekscesi, ljubezen do literaure in svojevrstni patos, ki ga premorejo. Love it

terakota



terakota

Sporočilo je spremenil(a) terakota dne 22. 2011 11:03

uv  

član od: 19.12.2007

sporočila: 105

22. jul 2011 11:11

"Kar se da prebrati v biografiji o Tolstoju (brala pred leti, ampak sedaj se mi res ne da iskati zapiskov, mislim, da je avtor nek Anglež na L...)"

 

Vendy (ali mogoče katera druga), ali bi se ti vseeno dalo pogledati pod katerim naslovm najdem tole biografijo?

 

Hvala in lp,

uv

uv

Vendelina jr.  

član od: 17.5.2006

sporočila: 9217

22. jul 2011 11:48

Okej, malo sem zavedla sebe in vse ostale, s tistim L, ampak sta res dva L-ja notri in sicer

Rosamund BartLett, Tolstoy, The Russian Life

 

Ni treba vzeti vsega v knjigi za suho zlato, to, da je pa Lev v mladosti seksal kot zajec, boste pa zanesljivo prebrale 

Vendelina jr.

JanisJoplin  

član od: 20.1.2011

sporočila: 1953

22. jul 2011 17:30

Ko smo ravno pri dnevnikih in "packarijah", zelo sočna je knjiga Aleksandra Sergejeviča Puškina - Skrivni zapiski A.S. Puškina. Sicer mislim, da v spremni besedi piše, da niso prepričani o avtorstvu, ampak objavljena je pod tem imenom. Res šokantno, ampak zanimivo

JJ

Vančorka  

član od: 24.7.2011

sporočila: 11

25. jul 2011 12:43

Berem svetovno uspešnico Darovi srca od avtorice Bettie B. Youngs. Začetek je res lep, poučen.

Vančorka

mamamia  

član od: 9.11.2004

sporočila: 15832

25. jul 2011 15:17

JanisJoplin je napisal/a:

Ko smo ravno pri dnevnikih in "packarijah", zelo sočna je knjiga Aleksandra Sergejeviča Puškina - Skrivni zapiski A.S. Puškina. Sicer mislim, da v spremni besedi piše, da niso prepričani o avtorstvu, ampak objavljena je pod tem imenom. Res šokantno, ampak zanimivo



JJ

 

EEvo ga, Puškina - spomenik v Ashgabatu ...

Mamamia

 

mamamia

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Dragička
MOJ vrtmalaga
malo za hecanjica1998
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti