Kaj beremo?

30. nov 2009 11:32

prebrala Volk in golobica-Woodiwiss. http://www.anuelara.si/Volkingolobica.html Lep sončen dan,ki naj bo vsak dan nasmejan! Vanilija76

30. nov 2009 20:12

Marlo Morgan:Imenovali so jo dvoje src kalcicl

30. nov 2009 20:29

Berem Sunny Jacobs: Ukradeni čas Navdihujoča zgodba o nedolžni ženski, ki je bila obsojena na smrt leta 1976. Resnična zgodba o materi dveh otrok, ki mora po nedolžnem preživeti pet let v samici. Andika68

30. nov 2009 20:32

Li Cunxin - Zadnji Maov plesalec. Knjiga za pogoltnit pred spanjem, o slovnici pa kdaj drugič

30. nov 2009 22:52

Jani Virk--- Smeh za leseno pregrado Roncolino

3. dec 2009 14:42

Z žalostjo (in nekaj dnevi zamude) ugotavljam, da nas je zapustil Milorad Pavić, avtor nenadkriljivega Hazarskega besednjaka in drugih mojstrovin (poleg Moma Kaporja eden od glavnih razlogov, zakaj se splača znati toliko srbščine in/ali cirilice, da se lahko bere tudi tiste njegove knjige, ki (še) niso prevedene v slovenščino). Zakaj ta človek ni dobil Nobelove za literaturo, za katero je bil sicer menda večkrat nominiran, mi (vsaj če gledam nagrajence zadnjih 20 let) res nikoli ne bo jasno. lp, proxima

3. dec 2009 15:01

Po moje zaradi tega, ker takrat, ko je Haraski rečnik prvič izšel (osemdeseta), Juga preprostno ni bila več zanimiva. Pri tako prestižnih nagradah je vedno pomembno, da se zloži velik talent in tudi ta prave družbene okoliščine in neke simbolne zadeve. Tako je Ivo Andrić dejansko "a definition of a Nobel prize" (besede Danca, ki živi v Washingtonu), ampak on je dobil to nagrado takrat, ko je Juga triumvirala z neuvrščeno idejo (1961) in so se vsa lobiranja genijalno zložila skupaj. Nekaj podobnega zmorem izvesti tudi pri prejemniku iz Madžarske, ki je dobil nagrado za roman o tem, kako je kot deček preživel koncentracijsko taborišče. In se je stvar lepo zložila tudi z obletnico konca vojne, pa potrebno je bilo malo afirmirati madžarsko literaturo (ker so se poprej deset let šlepali na madžarski film). Dejstvo, da morajo biti ta prave okoliščine na kupu, na svojevrsten način dokazuje tudi to, da je Philip Roth nikakor in za "prmej" ne more dobiti. Ker je Američan in Američani dobivajo vse ostale Nobelovo nagrade. Pomaga pa tudi, če si totalno asocialna do socialnofobična ženska, ki zna pisati))))). Zgolj izjemen pisateljski talent pa nikoli ni zadoščal. Vendelina jr.

3. dec 2009 15:07

Heh, nekaj podobnega torej kot pri Oskarjih, ki jih je 15 let dobivala serija karakterjev (ne igralcev!), katerih skupna značilnost je bila v glavnem to, da so bili totally deranged (od avtista do kanibala), kot je pred časom modro ugotavljal Marcel Štefančič, jr. :))) Ma ne rečem, za mir se mi je že zdavnaj zasrala, kot sem ze enkrat napisala, se lahko samo čudim, da je nikoli ni dobil Slobodan Milošević, ampak zdaj se mi bo pa res še za literaturo (ker posthumnih ne podeljujejo in je zdaj MP tudi nikoli ne bo dobil..). ah, malo moram lamentirat, je pac tak dan...:)) lp, proxima

3. dec 2009 15:51

Uf, to je pa tudi meni ušlo. Meni zelo ljuba je njegov Zvezdni plašč. fresh

3. dec 2009 15:53

Imam doma ta besednjak, v srbščini, jasno, tako da bi slovensko izdajo morda prebrala le za primerjavo oziroma iz firbca, kakšen je prevod.

Sem pa nedavno našla doma Beleške jedne Ane, Momo Kapor, kar sem kot pubertetnica neverjetno rada brala.

 

In pesnika Milana Rufusa tudi rada preberem, tole kitico znam že dolgo na pamet:

Septembar, to naša ljubav gasne

U nama na križu vise dani

Možda ono što najviše voli

Čovek može najteže da rani.

 

Res je en tak dan, za lamentiranje, kot si rekla, proxima. Zunam mrzlo "ko pes", jaz pa "švicam".

Mamamia

mamamia