Ločevanje živil 90. dni - 5. del

4. nov 2005 13:12

Smile28, upam, da imaš vsaj eno ramo, na kateri se lahko zjočeš, ko je podoživljanje izgube preboleče, ker je res najhuje, ko ob takih bolečih dogodkih ne izživimo žalovanja in potem po malem žalujemo vse življenje. Tudi jaz se tega še učim, pa ne vem, če bom kdaj znala žalost, ki j v meni do konca izživeti... Encijan

4. nov 2005 13:41

Smile28, nobena noč ni tako dolga in strašna, da ne bi zjutraj vzšlo sonce ............ Zapomni si to, čerpav tudi po svojih izkušnjah vem, da je le čas naš zaveznik. Drži se in ne skrivaj bolečine v sebi - izženi jo iz svoje boleče duše. Kot sem že rekla, samo čas in čas naredi svoje. Ob sentimetalnih trnutkih pravim mojim: Če umrem, ne jokajte za mano, veselite se, da smo sploh kdaj bili skupaj ......... Življenje je pač narejeno tako, da se nekje začne in potem tudi konča. VERONIKA

4. nov 2005 13:57

Lep vikend vsem ! Odhajam v moj internetni mrk. Se beremo v ponedeljek ! marjanca45

4. nov 2005 14:22

Lisička, Varja, Marjanca45, Encijan in Verovnika hvala za spodbudne besede in globoke misli. Vem, da je vse res kar ste napisale, vendar so se mi vaše besede zarezale globoko v srce. "Dolgost življenja našega je kratka..." je napisal naš največji pesnik in prav je imel. Samo, da se vseprevečkrat tega ne zavedamo. Čas celi rane in jutri bo sonce spet vzšlo! Dekleta uživajte, objemite svoje bližnje in jim povejte kako rade jih imate. Preživite res lep vikend. SMILE28

4. nov 2005 15:58

Evo tudi jaz se poslavljam za čez vikend. Uživajte in pocrkljajte svoje drage. Se berem zopet v ponedeljek. Smile, tebi pa želim, da ti bolečina hitro mine, čeprav moraš dati času čas, verjamem, da bo sčasoma bolečina vse manjša in manjša.... claudia12

4. nov 2005 18:01

Dober večer!! Sadni dan uspel!!Super zares! Smile28, tudi jaz bi ti poslala, kakšne tolažilne besede, a kaj, če jo še zase ne najdem!!Tudi mene so prazniki izčrpali!! Držite se!! LEP VEČER!! helena45

4. nov 2005 21:37

Pozdravljene! Počil mi je živec, ki se mu reče TAŠČA. Pred časom sem sicer brala vaša razmišljanja o njih, pa sem bila v tistih dneh verjetno bolj umirjena kot nocoj, zato nobene nisem pripomnila. Sama sem sicer že 2 x "izven zakonska tašča" - pa upam in želim, da me zdrav razum ne bo tako kmalu zapustil. Velikokrat, ko mojim mladim hočem kaj svetovati, se spomnim na našega spodnjega zmaja in utihnem. Tudi iz slabih stvari se lahko učimo. Upam, da bom zaspala, sicer pa imam vedno na zalogi nekaj za pomoč. Lahko noč - se beremo ! VERONIKA

5. nov 2005 1:03

Veronika, hudoooo! Upam, da si se že pomirila. Da pa bo tebi in drugim sobotno jutro lepše, en vic, ki je bil v petkovem Dnevniku in mi je bil zelo všeč: Prinese Janezek dedku darilo za rojstni dan - viagro. "Dedek, to je tabletka, s pomočjo katere boš pred babico tak kot mladenič!" "Hej, fantič moj, če bo res tako, ti bom jutri dal 50 evrov." Prihodnji dan da dedek Janezku 550 evrov. Janezek je presenečen: "Kaj je zdaj to, dedek? Rekel si, da mi boš dal 50 evrov, si se zmotil?" "Ne, ne, vnuček, 500 jih je od babice." Lepo soboto vsem Dušanka

5. nov 2005 2:55

Dobro jutro!! Veronika,kar umiri se,se ne splača je škoda tvojih živcev.Se pa ti trudiš, da ne bi bila takšna in to se šteje!Jaz hvala bogu nisem imela teh problemov, so pa drugi problemi! Saj takšni problemi nas naredijo boljše in bolj močne!!Počasi se utrdiš!!Važno je, da iz tega potegneš najboljše in se ne daš sprovicirat!!Držim pesti zate!!Upam, da te je Dušinkin vic, spravil v dobro voljo!! Dušanka, kako si ti zgodnja, tudi jaz ne morem spati, saj ne vem,kaj mi je?? Ko jem manj, verjetno ne rabim toliko spanja!!Zadnje čase opažam, da rabim dosti manj spanja! Ali me je pa tale forum čisto zasvojil?? Dušanka , dober vic za tašče ha,ha, ha!! Danes je pa moj mesek, to ga bomo jedli!!A ne ostale??? Lepo preživite soboto in brez stresov!! Uživajmo življenje!! by,by helena45

5. nov 2005 4:54

Pozdravljene! Dušanka in Helena, hvala za spodbudne misli, Dušanka hvala za vic. Tudi sama ne morem spati in že več kot 1 uro berem knjigo, vendar mi ves čas včerajšnji dogodki prihajajo pred oči. Kljub vsemu pa imam eno veliko srečo - moj možek, njen edinček, je vedno na moji strani in vsa leta je bilo tako. Helena zate se pa sporašujem, če sploh kaj spiš. Izredno si korajžna punca, da takole sredi noči tekaš okoli. Mene bi bilo strah, čeprav se teme ne bojim. Ponoči, kadar ne spim, najraje tavam po stanovanju v temi. Vsi moji se mi čudijo. Danes sem sadna. Za nedietnike pa bom pekla postrvi. Seveda kuham tudi za "zmaja" - groza. Še sama ne vem kako sem padla noter. Verjetno bi bila tašča že zdavnaj pokojna, če ji ne bi jaz zvesto nosila kosila vsak dan. Vse dugo še lahko počne, samo kuhati ne more več. No, okoli hrane, ki jo nosim tašči in vsemi pripetljaji okoli tega bi menda lahko že napisala knjigo. Nič, bolje da o tem ne razmišljam. Se beremo - pozdrav vsem VERONIKA