Ločevanje živil 90. dni - 5. del

4. nov 2005 10:07

TOREJ PUNCE zdaj pa zares. prijavljene smo: 1. Tuna 2. Marjanca 3. Helena 4. Marjetka Cvetka 5. Bonaca 6. Claudija 7. Lanes 8. Jaca, 9. Encijan 10.Sarica Te punce smo potrdile prihod na naše srečanje. Ostale pa ki tega še niste storile, bi prosila da poveste ali pridete ali ne , ker moramo rezervirat prostor, da ne bomo slučajno taborile ob Savinji.NO PUNCE PA DEJTE SE ŽE ZJASNAT ALI PRIDETE, DA BOMO VEDELE ZA KOLIKO LJUDI REZERVIRAT. AJDE: Rožica Smile 28 Robida, Lisička Picika Tejčica Metka in prijateljica Majdad Rmeli a prideš , tebe še nimam v seznamu? Lp, zaenkrat... tuna

4. nov 2005 10:12

Hojla, deklice! Tako, pa je zmenjeno. Z Rmeli tudi prideva. Se že veselim 18. Vas pa komaj dohajam brat, tako ste zgovorne. Kaj bo šele na srečanju. Vidim da ste pridne s hujšanjem. Sama se ne bom hvalila. Tako kot je že rekla Varja, v drugih krogih mislimo, da že obvladamo zadevo, pa je vse skupaj en drek. Sračkamo ga 100 na uro. Vsaj toliko se držim na vajetih, da še vedno ločujem hrano. Lepo se imejte še naprej! Čauči! Gobica

4. nov 2005 10:18

Kot je rekla Lisička, tudi jaz pridem. Rmeli

4. nov 2005 10:31

Živijo punce! Le pojdite na čvek v čimvečjem številu in ne pozabite na fotoaparate!!!!! Pa slike v Galerijo, da vas vse počasi spoznamo!!! Claudia, zadeva se popravlja, ni še čisto v redu in če ne pretiravam, je kar O.K. Moram še večkrat malo poležati, potem kar gre. Tudi kuhati moram spet, ker mi je moj dragi v kuhinji totalno odpovedala. Lep dan želim Dušanka

4. nov 2005 10:50

SUPER LISIČKA in RMELI!Sporočita mi vajini pravi imeni, da vama naredim priponke!Lahko v sporočila. Lp TOREJ PUNCE zdaj pa zares. prijavljene smo: 1. Tuna 2. Marjanca 3. Helena 4. Marjetka Cvetka 5. Bonaca 6. Claudija 7. Lanes 8. Jaca, 9. Encijan 10.Sarica 11. Lisička 12. Rmeli Te punce smo potrdile prihod na naše srečanje. Ostale pa ki tega še niste storile, bi prosila da poveste ali pridete ali ne , ker moramo rezervirat prostor, da ne bomo slučajno taborile ob Savinji.NO PUNCE PA DEJTE SE ŽE ZJASNAT ALI PRIDETE, DA BOMO VEDELE ZA KOLIKO LJUDI REZERVIRAT. AJDE: Rožica Robida, Picika Tejčica Metka in prijateljica Majdad Lp, zaenkrat... tuna Sporočilo je spremenil(a) tuna dne 04. nov 2005 12:37:01

4. nov 2005 12:34

Najprej oprostite ker se nisem prej oglasila ampak res nisem hotela kvariti vašega optimizma in dobre volje s svojimi problemi. Trenutno sem v zelo slabi fazi in res nisem za v vašo družbo. Zadnjič sem brala na vašem forumu o vaših občutkih ob smrti bljižnjih in sploh si nisem mislila, da bom tudi jaz tako hitro na istem kot nekatere izmed vas. Mogoče se vidmi kdaj drugič, zdaj je še prehitro.... Lepo se imejte vse in veliko dobre volje. SMILE28

4. nov 2005 12:41

Hojla! Dobre ste, punce, še posebno pa cvet deklet, ki pretrese vse okol sebe ob kofet! Bi vas tudi jaz rada spoznala na slikcah in še sama eno gor dala, če bi mi katera lahko poslala navodila. En lep sončen vikend vam želim in držte se! jankica

4. nov 2005 12:41

Smile28, mi imamo široka ramena, da se človek lahko zjoka na njih, da ti bo lažje. Če si človek odpre dušo, verjemi, da je bolje. Seveda, ko boš pripravljena. Gobica

4. nov 2005 12:54

Smile28 - Iskreno sočustvujem s tabo in vedi, da res ampak RES čas zaceli vse rane. Zato nič ne hiti in pusti svoji duši, da izzživi žalovanje in se v resnici poslovi od tebi ljubega človeka. Jaz sem po smrti moje mame še vsaj pol leta imela trenutke, ko sem mislila,da se bo pojavila, se vrnila od nekod pa žal ni bilo tako. Enostavno se nisva poslovili - dobesedno nisva imeli možnosti. varja

4. nov 2005 13:05

Smile28, pridejo trenutki, ko se človeku zdi, da se je čas ustavil in da ne bomo mogli dalje. Ampak na srečo smo ljudje zelo trdoživi in prenesemo veliko hudega. V takih trenutkih pomaga to, da se lahko pogovoriš z nekom o občutkih, o svoji žalosti, pa nikar ne drži bolečine v sebi. Jokaj in se spominjaj lepih stvari, ki ste jih skupaj doživeli ter bodi hvaležna za čas, ki ste ga preživeli skupaj. Žal iz svojih izkušenj vem, da čas celi rane, čeprav življenje ni nikoli več takšno, kot je bilo, vendar sčasoma postane znosno. Držim pesti, da bo čim manj hudo. marjanca45