24. okt 2005 19:49
Hojla, vsi skupaj!
Sem pa imela od včeraj do danes kaj za prebrat. Madona, kar 4 strani ste popisali, pa je od mojega zadnjega "skoka" v kulinarične strani minilo samo 24 ur. Mene kar rdečica obliva ob vseh pohvalah, ki nama jih delite z mamamio. Saj ni problema, če vam je bilo tako silno všeč, bova z mamamio spet organizirale srečanje, mogoče že kar spomladi, zdaj sva že vajeni, ne? In nama je bilo v veliko veselje, verjemite, čeprav naju je bilo do samega srečanja strah ko male peseke, da ne bo kaj štimalo. Zelo me veseli, da je bilo vsem na srečanju prijetno, tudi nama z mamamio je srček kar poskakoval od veselja, ko sva videle, da ste zadovoljne s hrano, predvsem vegetarijanke, tudi gostišče je bilo pohvale vredno. Mislim tudi, da smo se vse tudi lepo razumele, imele smo si veliko povedati, žal, prav z vsemi se ni dalo veliko pogovarjati, bilo je premalo časa, naju z mamamio je še v nedeljo čakal delovni dan, se bomo pa naslednjič zbrali bolj zgodaj in klepetali cel dan, da bomo prav vsi prišli na vrsto. Sem malo oklevala, če naj še sama povem mnenje o Jerneju, pa naj bo, no! Sama nisem imela neke vnaprej izoblikovane slike, kako bi naj naš "šef kulinarike" zgledal, me niti to ni preveč zanimalo, ko pa sem slišala pred časom, da je dobil fantička, je že pri meni dobil 100 točk (sem namreč mahnjena na dojenčke), na samem srečanju si sploh nisem upala prositi Sare in Jerneja, če ju lahko malo pocartam, moji doma sploh niso mogli verjeti, da nisem cel čas skakala naokrog z dojenčki, kot je moja navada. Tako, zdaj pa sem le izdavila tole! Ja, Jernej se mi zdi res prijeten - bom napisala - mlad mož, čeprav nisem imela dovolj priložnosti, da bi ga bolj spoznala (se je kar mamamia prilepila zraven njega (ha,ha, mamamia, ne zameri, to je malo heca)), sva bile z mamamio vsaka na svojem koncu - kot organizatorici sva si malo razdelili omizje, skratka, Jerneju gre zahvala, da smo sploh prišle skupaj, kajti, če ne bi bilo Kulinarične Slovenije, tudi sobotnega srečanja ne bi bilo. Da pa se od tega ne da "preživet", pa Jerneju prav rada verjamem. Mislim, da je to ljubezen do kulinarike "podedoval" in prav spretno se je lotil svojega hobija, za kar smo mu lahko samo hvaležni.
Kot sem že omenila zadnjič, sem pogrešala gospo Marinko Pečjak, namreč, zelo rada bi jo spoznala, prepričana sem, da je tako prijetna kot njen sin (saj sinovi so po mamah, kajne????), pa mogoče res na naslednjem srečanju.
Tako, sem se pa razpisala, komaj sem prišla v službo, me je že potegnilo v Kulinariko, ker sem čez dan imela ogromno dela (tudi ureditev nasadov na pokopališču), zdaj pa nisem več vzdržala in sem morala na "mojo" kulinariko.
Vsem še enkrat hvala za prijetno druženje, upam, da se bomo še srečali, pa naj bo to kjerkoli že, pridem sigurno!
Lep pozdrav vsem! Galja