Ločevanje živil 90. dni - 4. del

1. sep 2005 17:47

Joli in vse ostale , zelo lepo je brati vaše vspodbudne besede. Nisem finančno odvisna od mame, in mi moja družina daje vso podporo. toda psihični pritisk na vse v eni hiši je velikokrat prevelik. Težko ga zdržim jaz, kaj šele vsi moji ostali. Rada bi mail, da vam pošljem svojo sliko in tudi vidim s kom se pogovarjam. sasy

1. sep 2005 19:44

Živjo! No, vidim da je orbitrek res vsestransko uporaben. In kot opažam najbolj primeren za stojalo za cunje. Tudi pri nas je tako. Vendar upam, da ne bo več tako dolgo. Oziroma vsaj tako dolgo še, dokler je moožna rekreacija na prostem. In le to si želim, da bi bilo možno še kar nekaj časa. Claudija, no nekako takole gre. Ko si boš naslednjič obljubila, jutri bom, preprosto vstani iz kavča in ven v naravo. Važno je, da si na zraku in da se giblješ. Sprva počasneje in ne preveč intezivno mogoče le intenzivna, hitra hoja, kasneje v kombinaciji s rahlim tekom,... da ne bo to le en in edini poizkus. Pravijo, da je najbolje, da npr. tečeš s takim tempom, da bi se lahko zraven pogovarjal. Poizkusi, prepričana sem, da boš naslednji dan komaj čakala, da boš lako šla na kolo, tečt ali karkoli že boš špočela. Sasy popolnoma te razumem, mora biti še veliko težje če ima takšen odnos do tebe mama. Jaz imam takšno taščo. No bi lahko rekla, da je bolj kot ne cela njegova družina zelo negativno nastrojene proti meni. Vse pa je še veliko težje, če živiš pod isto streho. Meni te zidove vsako minuto "obere". Čeprav je vse bolj podobno "špajzu" (po kvadraturi), sva bila srečna, da sva si lahko ustvarila skupen dom. Vendar mi je žal za dan, ko sem se tako odločila. A kaj, ko človek nikoli ne ve kaj ga čaka. Veliko je goraj na svetu, zato se moramo še bolj potruditi, da najdemo tisto dobro, da sejemo dobro v naših najmlajših in da delimo vso to pozitivno energijo, kar pa ni vedno enostavno. Najpomembneje je to, da se sami potrudimo, da je nam samim lepo. Da ne spustimo blizu vseh teh hudoželjnih ljudi in njihove negativne energije. Mislim, da to pomeni ZMAGO nad njimi! Saj, ko bodo opazili, da nas ne gane njihovo govorjenje, dejanja,..., da smo srečni,... Jih bo le to spoznanje veliko bolj žrlo in s tem bodo sami sebi povzročili veliko več slabege. Sasy začni se bojevat sama s sabo, da boš močna in brezbrižna za mamine komentarje. Verjemi, da ji bo tako zelo hudo pri srcu. Čeprav včasih pridejo teški trenutki je res, da solze odplaknejo vse težave. Sama se v takih trenutkih odmaknem v naravo in razmišljam, jokam,... Včasih pa v naravi preprosto pozabim in vidim veliko lepih, lepših stvari, polnih pozitivne energije..., in ko se vrnem domov se sprašujem zakaj sem se sploh tako razburila. Oziroma zakaj sem jim pustila, da so mi prišli tako blizu. To je zame največji poraz! Da se pustim, da me zživcirajo da take mere, da postanem občutljiva, da boli, da postanem depresivna... Vsekakor pozdravljena še z moje strani na našem forumu. Verjamem, da nam bo skupaj uspelo! Vsekakor si na pravi poti saj si spregovorila o svojih težavah! In včasih je potrebno le toliko, le spoznanje, soočenje z svojimi problemi. Jaz sem še vedno na področju gob. Odkar sem se vrnila z dopusta samo nabiram, čistim, vlagam,.... Njam se bomo mastili pozimi.... Sem kot kakšna veverička in delam zalogo za zimske dni. Lp. Rožica. A še nekaj Sasy nabiranje gob je zame tudi zelo dobra terapija. Zaupaj svoji osebni moci. To je vse, kar v tem skrivnostnem svetu sploh imas.

1. sep 2005 20:32

Sasy, vem da je teško. Še posebej je teško ko ti lastna mati greni življenje. Namesto da bi v materah iskali in tudi našli nako tolažbo, spodbudne besede , moči za življenje , se moramo še z njimi boriti. Z mojo mami sva si sedaj nekako na malenkost bolj kot hladnih odnosih, bilo pa je že huje. Da ne govorim tudi o očimu, tašči in tastu. Živimo v tastovi hiši iz katere smo se že enkrat morali izseliti, pa smo se zopet vrnili (ne sprašujte me zakaj, tako se pač življenje igra z nami). Jaz probam nekako tako, da mi je vsakodnevno v mislih to, da je samo moja družina pomembna (mož in hči) in nobeden drug. To si moram včasih kar večkrat na dan ponoviti da dojamem. Probam se ne ozirati na druge, jih ignorirati, ko pa je najtežje pa grem ven. Vsak da dan si probam najti nekaj kar me veseli, ali nekaj narediti zase. Sicer pa tu nisi sama. Mi smo s tabo. Claudia, Punchka ima prav, začrtaj si in pojdi. Meni se včasih ne da, potem pa ko se enkrat premaknem in naredim začrtano, se prepotim ali shodim, pa se super počutim. Tukajk je eden moj recept za "Osvežilno poletno solato": 25 dag polžkov ali peresnikov, 1 čebula, 2 jajca, kumarice, bučke, koruza, sveži paradižnik, sol, poper, olje in kis. Zdaj ko sem na dieti sem izločila jajca in koruzo. Lahko pa se doda še katera zelenjava po okusu. luthien

1. sep 2005 20:58

""Jaz probam nekako tako, da mi je vsakodnevno v mislih to, da je samo moja družina pomembna (mož in hči) in nobeden drug. To si moram včasih kar večkrat na dan ponoviti da dojamem. Probam se ne ozirati na druge, jih ignorirati, ko pa je najtežje pa grem ven. Vsak da dan si probam najti nekaj kar me veseli, ali nekaj narediti zase."" Luthien, pa zakaj nisi že prej na kratko napisala, ker jaz kot že vse veste vse na dolgo in široko hodim okoli vrele kaše. Vendar to sem jaz in ne morem iz svoje kože. :) Sicer pa že dolgo nisem napisala tako dolgege posta. Sem postala nekeko bolj lena za pisanje. Grem gledat TV mi je prav fino, da bi vidla, kako bo kdo vrgel Jankoviča, ups GOSPODA Jankoviča s tira. Mislim da si že poje:" Ne mi dihat za ovratnik!" :)) Zaupaj svoji osebni moci. To je vse, kar v tem skrivnostnem svetu sploh imas.

2. sep 2005 4:05

Dobro jutro!!![;) Kako ste se izgovorile.Vsaka nosi svoj križ , ne smemo se vdati.Življenje te počasi kuje in kuje,dasi počasi pravi diamant.Tale forum je pravi izvir moči.Teža življenja te naredi močnega.Iz svojih izkušenj vem,da iz težav se moraš rešiti sam, noben psihiater ti ne more pomagat, če sam nimaš te volje. Veš sasy,sprejmi takšno življenje,čese drugače ne da.Men je sin umrl,ko je bil 1leto star.Pa sem morala sprejet smrt, druga ti ne preostane.Tudi ti sprejmi svojo mater takšno kot je, spremenit jo ne moreš.Samo prepirom se izogibaj,ker je tebe škoda in tvojih živcev.Misli na svojega otroka, da ni fajn, da to spremlja. odmakni se. Pejd na naš forum in tu vrži svojo jezo na ekran. Nobene škode ne bo.Sasy drži se, mi smo s tabo, nisi sama. Marjana,sočustvujem steboj.Vsa čast ti, da še najdeš kaj časa za nas.Človeka naredijo takšne težke preizkušnje močnega.Moramo potegnit iz tega nekaj pozitivnega in ti je lažje. GREMO NOVEMU DNEVU VESELO NAPROTI!!! Izkoirstimo ga, če je nam namenjeno. Lep pozdrav helena45

2. sep 2005 8:43

Punce, ko berem kaj ste vse morale že prestati, me je groza. Res ste dobre, da v sebi najdete moč in greste naprej. Bravo vsem! Res ste nekaj posebnega! Raje ne razmišljam o tem, kakšna preizkušnja mene čaka na moji poti. Včasih pa me le obleti kakšna misel, da tako lepo kot je najbrž ne more biti vedno. Ampak sedaj sem srečna in upam da to traja!!! tejčica

2. sep 2005 9:08

No, pa da še povem kako je propadel moj včerajšnji sadni dan. Do večera sem pojedla nekaj marelic, 2 banani, 2 nektarini, pol melone, pest rozin in 2 hruški. Vse lepo in prav, dokler nisem začela zvečer pospravljati kuhinje in so bili tam ostanki od kosila (malo fižolove juhe in pa 2 buhteljna). Se je bilo nemogoče upret in je vse pristalo v meni. Ja, to se zgodi kadar sama kuham kosilo. Če se uspešno uprem hrani pri kosilu, je pa zvečer v nevarnosti. Se moram naučit stran metat in ne bit sama koš za ostanke!!! Sem jezna nase... Danes bom šla kar normalno naprej po vrstnem redu, torej B dan. Mi pa še vedno ostaja izziv brez grehov preživet sadni dan. Tudi danes kosilo za nas kuham sama, ampak glede na to da je B dan naj to ne bi bil tak problem. Pozdravček! tejčica

2. sep 2005 9:23

Spet vas vse skupaj lepo pozdravljam. Čeprav sem končala en krog 3MD aprila, sem se nekako držala nekega reda do dopusta, potem pa so spet kg malo poskočili, ki bi jih sedaj rada dala spet na staro mesto. Zato sem spet malo pregledala jedilnik in kaj se lahiko je na kakšen dan, pa me je spet zbodlo v oči tole: beljakovinski dan: meso, sir, jajca, mleko,.... pa špinača, ohrovt, brstični ohrovt, ...... pa tudi v knjigi - nadaljevalni, je recimo cvetača vedno le na beljakovinski dan. Zanima me, ali se tudi ve tega držite, ali jeste to zelenjavo tudi na primer na škrobni dan. Tukaj je vmes tudi paradižnik, zelje. Vem, da se je o tem že veliko pisalo, pa še enkrat ne bi škodilo, verjetno bo koristilo tudi kateri drugi. Sicer pa je s taščami in mamami tako, da jim skoraj vedno ni nič prav, vključno z mojo (izjeme izvzete) Pa sem jo nekako ignorirala, kar jo je verjetno še bolj jezilo, še posebno, ker je mož "držal z mano". S časom ugotoviš, da je še najslabše, če se pustiš, da je včasih treba povedati, kar ji gre, zamera gor ali dol - boljša prva kot zadnja zamera - pravijo stari ljudje. Pri vsem tem pa seveda najbolj nastradajo živčki. Pa držite se še naprej, stare in nove. lkc

2. sep 2005 9:41

Jaz pri zelenjavi pazim samo da fižol in koruzo jem na Š dan, drugače pa je ne ločujem. Se mi zdi, da bi z ločevanjem zelenjave dieto preveč zakomplicirala. Poskušam je pojesti čim več, pa naj bo katerikoli dan. tejčica

2. sep 2005 9:45

pozdravček! najprej vsem velika hvala ker ste tako držale pesti za moj izpit! in kako je šlo? nimam pojma. vse je v profesoricenem ocenjevanju. vsak odgovor oceni z oceno, pol sešteje in aritmetična sredina,.... cele procedure. če maš dva odgovora pet odpade cela stvar...... skratka.... res sem šla naspidirana na izpit, ko sem vedela kako navijate zame... superca ste!!!!! naslednja stvar sem še hotela dodati glede vaših sončkov...ki bodo počasi ošli od doma... sama sem že 8 leto od doma. najprej takoj po OŠ v mb v internat 4 leta in zatem v lj študirat pa mi je komaj 22 let. in hočem povedat da mam vsako leto joka ko grem, kot bi šla prvič. In bo spet enako, ko bom šla oktobra spet uradno, če mi bo seveda uspelo v 4. letnik. več ali manj vsak ptiček slej ali prej zausti gnezdo in starši pa morajo mu to omogočit. ne bojte se če hoče vaš otrok študirat kamor koli. naj gre in vrata mu odprite. največja napaka je ravno ta, da ko otrok hoče nekam, pa ga starši ne pustijo. šele takrat, ko bo nekje ko bo samostojen, odvisen sam od sebe bo lahko pokazal kaj je odnesel od vzgoje staeršev. ali bo najprej šel po litrco in ni važno drugo, ker mama itak ne vidi, denar je dala, ali pa se bo najprej najedel, zrihtal stvari kar pač ma, razdelil denar, koliko rabi za hrano in druge nujne dtvari in če bo kaj še za kakšno rundo,....poklical domov.... veliko je na tem. sama sem bila večkrat na prelomu. predvsem v srednji šoli. bila sem živ hudič, a sem se na srečo pobrala in se sedaj še smejem vsem... pomembno je da se človek zave kaj dela, da se vzame skup in pobere... v glavnem ne se bat, če bo šel otrok, ker enkrat bo moral iti. prej bo šel, veliko bolje bo... in vedno mu morajo biti domača vrata odprta... meni se je vedno tako lepo vrniti domov. ker se spet počutim kot otrok in lepo mi je iti spet nazaj v lj, kjer sam samostojna, odvisna sama zase... in ne se bat za otroka.. normalno je nekaj malega, ampak ne pretiravat! bolj ko se človek boji, hujše je!