Anketa

2. sep 2005 9:56

Prvo naj povem glede čebule: V posodo dam malo maščobe, čebulo narežem na zelo tenke kolobarje ali pa čisto na drobno. Ko je maščoba segreta vržem gor čebulo in premešam. Posoda je odkrita. Čez 2 - 3 minutke čebulo malo posolim in premešam. Čez 2 - 3 minutke podlijem z zelo malo vode (recimo 2 - 3 žlice vode), potem pokrijem posodo. Vsakih toliko odkrijem in premešam. Ko zmanjka tekočine oz. ko se čebula spet posuši, če še ni mehka, še malo podlijem in ponovno pokrijem. Na koncu posodo odkrijem in na močnem ognju mešam. Čebula mi na tak način izpade čisto mehka - skoraj da je ni (no, ta čas traja - mogoče celo 15 minut). Ne sme se pa na čebulo zliti voda - ne vem, deci, ali več (tudi to sem videla, da delajo). Na tako prepraženo čebulo gre naprej - meso, gobice... tisto, kar pač delate. Kar se tiče "dobre kuharice"... zelo zanimiva debata. Po moje, lahko bi rekli, da je najboljša ocena kuharici s strani jedcev - ne samo domačih, predvsem drugih, ki jih kdaj povabiš oz. gostiš. Seveda, nikakor ne more biti mlada kuharica - "dobra kuharica". Lahko je zavzeta, rada kuha, ima voljo, da se uči, veliko eksperimentira, sprašuje, bere... Iz take bo čez 10 - 15 let dobra kuharica. Nikakor pa ni dobra kuharica tista, ki pravi "sovražim lonce, sovražim kuhinjo"... Druga stvar pa je, ker se čez teden mora na hitro kuhati - to je že stvar osebne organizacije. Ali pa se v nedeljo ob 11. uri zjutraj sprašuje "kaj bom danes kuhala?" Skratka, zame je dobra kuharica tista, ki brez problema skuha kosilo, ki zna pogostiti ljudi, ki se zna zorganizirat pri nakupu, da ima red v kuhinji in da se je še vedno pripravljena učiti. Skratka - moja kuhinja je meni "svetinja", "zakon". Moj nečak je enkrat v hecu rekel: "Mi vsako nedeljo jemo govejo juho, restan krompir in govedino iz juhe"!!! Pozdravček!

2. sep 2005 10:17

Hm, spet smo oživili debato o dobrih kuharjih. Ko smo že pri čebuli - če delam golaž, potem v vročem olju vedno najprej dobro opečem meso (tako so mi povedale Madžarke, da delajo svoje golaže), ga dam na toplo, po potrebi dodam še malo maščobe in potem v to stresem zrezano čebulo. Dalje delam, kot je opisala dragička, malo po malo jo zalivam z vodo (čebulo, ne dragičko...), dokler ne razpade. Včasih to traja tudi po 20 minut, a saj veste -za vsako dobro stvar je potrebno veliko časa. Golaž se pri nas doma pripravlja vsaj tri ure, meso je potem res mehko, o čebuli pa niti sledu. Sicer pa je to, kaj je dober kuhar, sila relativna stvar. Odvisno od pričakovanj in zahtev. Moja "omizja" pravijo, da res dobro kuham, zato tudi nenehno hodijo k nam domov na večerje, tudi z veseljem to počnem, a pri vsem tem ne znam speči palačink. Naši najboljši ocenjevalci so seveda jedci, mi tu na forumu pa si dajemo malce moralne opore. Meni so všeč mlada dekleta, ki jih zanimajo določene stvari v zvezi s kuho, zato se tudi odzovem na veliko vprašanj in poskušam pomagati z nasvetom. Glede na to, koliko različnih "kalibrov" nas je tu na forumu, lahko res vsakdo, ki kaj vprša, najde odgovor, ki mu najbolj ustreza. Zato mi je ta forum tudi tako všeč, ker nas te razlike v pripravi hrane, pogledih nanjo in vsem, kar še sodi zraven, združujejo in ne razdvajajo. Nwkam sentimentalna postajam, pa je menda bolje, da zaenkrat neham. Grem malo še pogledat po forumu, potem pa bo v službi tudi treba kaj storiti. Pozdravček vsem. Mamamia mamamia

2. sep 2005 11:16

Mamamia, krasen prispevek. Oh, seveda tudi jaz meso za golaž opečem (saj ne moreš vsega napisat). Mogli bi napisati celo stran, v praksi ko delaš pa izpade nekaj minut - gor - dol - levo - desno in je stvar narejena. Kot praviš, da so ti všeč mlada dekleta; tudi tukaj na forumu je zelo zelo veliko mladih deklet in so tako "zagrete" za kuho. Ja, saj ji z veseljem kaj poveš in svetuješ, pa tudi dosti zveš od njih. Meni je največje zadoščenje in povrnitev za ves vložen trud pri vsej kuhi in peki moja hči (stara je 28 let). Taka gospodinja, taka kuharica (seveda se še uči, ampak tudi jaz od nje), da jo lahko iščeš daleč naokrog. Naj povem, da tudi sin ne zaostaja preveč. Upam, da ni izpadlo kot samohvala. Pozdravček!

2. sep 2005 13:00

Dragička, hvala ti za tvoje prispevke in za misli o dobri kuharici. Če že nisem dobra kuharica, sem zato dobra organizatorica in gospodinja. Veste, kaj je moj največji problem pri kuhanju? Razkosati kuro ali ribo ali kaj podobnega v "hin" stanju pred menoj. To prepustim sinovoma. Starejši sin mi je rekel pred leti, ko sem gledala celega zajca, da mu nič več ne morem škoditi. Saj je imel prav, ampak ne morem iz svoje kože. Ali ima še kdo s tem probleme? Pozdrav! riba-ribica

2. sep 2005 14:20

Hm, z razkosavanjem nimam problemov, ne surove ne pečene perutnine. Rib pa pri nas doma tako ne filiramo, tako da so jo potem, ko je pečena ali kuhana, na krožniku vsak "raztrančira" sam. Ne bi pa mogla spravit s sveta (da ne rečem zaklati) kure, zajca ali katerekoli druge živali, še ribe ne bi lopnila po glavi. Sem prej pozabila dodat ipri mladih kuharicah - všeč mi je, ko jih zanimajo nekatere stvari, še bolj pa mi je všeč, ker jim kuhinja ne pomeni središča sveta. Sama sem namreč potrebovala kar nekaj dolgih let, da sem spoznala, da se ves svet vendarle ne vrti samo okoli kuhinje. Že res, da je krasno, če družina lahko skupaj sede h kosilu okoli tretje ure tudi med tednom (kar smo mi prakticirali dolga leta, pač nadaljevanje tradicije iz moževe družine), saj se ob mizi da tudi veliko pogovoriti, sploh če se po kosilu nikomur nikamor ne mudi. Toda leta prinesejo svoje, življenjski ritem se nam vsem spreminja, delovni čas se je premaknil (kdo pa še dela od sedmih do trehin je ves popoldan prost???), s tem pa tudi navade. Zdaj smo skupaj bolj v večernih urah, pri kosilu pa ob sobotah in nedeljah. Sem pa res potrebovala čas, da sem se privadila na to. Kar slabo vest sem imela, ko se mi je včasih že dobesedno žvižgalo, kaj bo na mizi. Mlajše ženske to večinoma doživljajo drugače, zato pravim, da je prav, da jim kuhinja ni alfa in omega, da pa v njej uživajo, ko se tako odločijo in imajo čas. Med tednom se da znajti na številne načine, se pač ljubezen do kuhanja kaže v tistih trenutkih, ki si jih sami izberemo. In imamo vsi nekaj od tega, kar je na koncu še najbolj pomembno. Mamamia mamamia

2. sep 2005 18:06

ojojj, vsako nedeljo goveja juha? Če sem se prav naučila iz vaših receptov, se ta kuha kar nekaj ur ..in to naj delam vsako nedeljo? Ni šans! Mogoče, ko bom starejša ( čeprav še zdaleč nisem več mlada) ali ko bom doma v penzijonu in bom kuhala "ta mladim" , sedaj pa mislim, da sem presneto dobra organizatorica, da vsak dan skuham , hodim v sluzbo in poskrbim za moje ostale 3 člane. Službe pa še zdaleč niso več od 7-15-ih in ko včasih zvečer hodim po trgovini in kupujem, me prav razjezijo pogledi trgovk: češ, kaj pa delaš še zdaj tukaj tako pozno? Oprostite ljubice, cel dan sem bila v službi in ne le osem ali sedem ur kot ve. Pa seveda nimam nič proti trgovkam, da ne bo pomote. Le pravim, da se včasih čudim, da vse zmorem. Redek prost dan v tednu, ponavadi je to sobota, pa preživim za štedilnikom in s krpo v roki, da skuham kaj na zalogo. Tako, pa sem si olajšala dušo hehe. Mogoče pa zato sovražimo kuho ;)) in ko bi le vedele, kako prav pridejo kaki vaši nasveti izpod rokava. In z zavistjo včasih berem, kakšne dobrote si privoščite za jesti čez teden :))