Post

18. apr 2006 18:27

Dekleta in fantje, prav nasmejala sem se, ko sem vse tole brala. Pa ni smešno zaradi teme same ampak nekateri to tako opisujejo da se moraš smejat! Me pa nekaj zanima- vsi ste si edini da je ob postu treba migat, hodit v hribe, je nekdo rekel. OK, ampak hodit v hribe oz. sport te zlačni, kako pa zdržiš tak tempo?. Meni se zdi da si pač šibek če ne ješ, za hojo v hribe pa... vsaj jaz kar nekaj rabim, pa ne vem če bi brez nič šlo 40dni!? Tatjana Bergant

18. apr 2006 21:26

Kadar jaz nič ne jem, sem tako tečna, da sem kmalu sita same sebe! Pika Nogavička

19. apr 2006 9:29

Pika, moj fant je isti! Če bi se on odločil za post, bi se za tisti mesec odselila:) Veri

19. apr 2006 11:53

Menim, da se pri nas redno ali občasno posti pet do deset ljudi od stotih. Teh statističnih podatkov nima niti Zavod RS za statistiko. Zanimivo pa je, da o postu mnogo več ve tistih 90 do 95 odstotkov ljudi, ki posta niso nikoli opravili. To je približno tako, kot bi se slepi pogovarjali o barvah, ki jih sami (žal) niso nikoli izkusili, o njih pa nekaj vedo, ker so o njih slišali. Sam ne zagovarjam posta niti ga ne reklamiram. Preprosto uživam v njem! Vsak pa naj naredi po svoje Motijo pa me nekatere pavšalne ocene na tem forumu, ki jih lahko izključno s svojimi lastnimi izkušnjami popolnoma negiram, ne verjamem pa, da so razpravljalci, ki so jih napisali, kdaj post tudi v resnici izkusili. Zastrupljanje organizma s hrano, vplivi okolja in primesmi v zraku je dejstvo. Da se s hrano ne zastrupljamo in da je toksikacija organizma le fikcija zagovornikov zdrave prehrane, je lahko samo reklamni slogan proizvajalcev industrijsko pridelane hrane (katere žal vedno več pojemo) in v katero našopajo na desetine različnih "E-jev" in neprebavljivih maščob, ki se nalagajo v tkivih. Dejstvo je, da smo se vsi rodli zdravi, že pri dvajsetih pa se lahko ločujemo na zdrave, manj zdrave in bolne, kar je posledica prehrane in vpliva okolja. Hvala bogu je naš organizem tako zgrajen, da se čisti tudi sam od sebe. Toda njegove čistilne zmogljivosti so omejene in z leti nakopičeni ostanki različnih toksinov začnejo delati težave. Sam pri tridesetih in tudi pri štiridesetih še nisem pomislil na post, zato razumem mlajše razpravljalce na tem forumu, da se odlično počutijo tudi brez posta, da jim prvih nekaj dni "lakote" ne prija in da zato post zavračajo. Bolj ko sem se bližal petdesetim, bolj so se kazale težave. Bil sem pred izbiro, ali sprejeti rešitve sodobne medicine ali napredujočo bolezen zagrabiti pri njenem nastanku - nepravilni prehrani in načinu življenja. Na svojo srečo sem se odločil za drugo možnost. Še o čiščenju: Čiščenje organizma ob postu ni samozadovoljna samoprevara tistega, ki se posti, ampak dejstvo! Sem se že prevečkrat postil, da bi me nekdo, ki najbrž tega ni storil nikoli, o tem prepričal! Po lastnih izkušnjah vem, da so dogajanja v organizmu ob začetku posta dokaj burna, ker organizem ni več zavzet s prebavljanjem (klobaso z zeljem in krompirjem, na primer, prebavlja cel dan), pač pa ima čas pospravljati navlako. Zato tudi slabo počutje, nekaj tečnobe in podobnih odzivov do bolečin v mišicah. Bolj ko je organizem zastrupljen, močnejša je reakcija. Sam natanko vem, kakšna bo po preteku leta ali po preteku treh mesecev od prejšnjega posta. Bolj ko poskrbimo za odvajanje toksinov (klistiranje, veliko tekočine, telesna aktivnost, redno prhanje, umivanje ustne votline itd.), boljše bo počutje. Pri zelo burnem čiščenju lahko opazite temen, skoraj črn urin, srh po vsem telesu, bele obloge na jeziku ipd. Vse to sem že doživel. Mine v nekaj dneh, le bele obloge na jeziku so se spremenile v živahno rdečo barvo šele po tridesetih dneh posta. Skoraj sem že predolg, toda o postu kot načinu življenja bi lahko napisal kar celo knjigo. Zagotovo bodo negativni odzivi, ki pa me ne bodo zmotili. Zadnjič sem se postil lansko pomlad, vmes ni bilo pravega časa zaradi neprestanih službenih obveznosti, praznikov ali podobnih družabnih dogodkov. Letos vidim "luknjo" od začetka maja do sredine junija. Čeprav se večinoma prehranjujem vegetarijansko in če je le mogoče s surovo zelenjavo in sadjem, se počutim zasičenega in težkega, brez prave volje. Zato komaj čakam na načrtovani post. Sam osebno imam med postom toliko volje in energije kot nikoli prej in kasneje, le prvih nekaj dni je težavnih. Maj je cvetoči mesec s prebujajočim življenjem, ki vabi v naravo. Tudi življenje s postom je cvetoče, bolj kot vegetiranje ob zrezkih. Pa brez zamere In čisto za konec še tole: Post ni hec, kakor v splošnem koristi, lahko z nepravim pristopom tudi škoduje. Če se mislite postiti, preberite čimveč literature, predvsem knjižne. Članki na internetu so lahko (kar ni pravilo!) tudi zavajajoči, saj jih lahko objavi kdorkoli, predvsem industrijski prehrambeni lobi, za katerega je post prava mala katastrofa in izguba dobička. Za vsemi svojimi trditvami stoodstotno stojim. Lep in prijazen dan želim vsem! Boris booris

19. apr 2006 12:29

Booris, Nena Nena-morje

19. apr 2006 13:15

Uf Boris, izčrpno. Hvala in nimam nobene pritožbe, mene samo zelooo zanima. Bye katti

19. apr 2006 21:49

Boris, (malce hecen smeško za STRINJANJE). Tretji stavek je fenomenalen. Vse ostalo pa zelo strokovno. Boris, izdajte knjigo, z veseljem bi jo kupila - RES! LP Lipa

19. apr 2006 23:39

No, jaz sem pa glede tega skeptik, nejeverni Tomaz. Na svoje telo gledam kot na zaenkrat se kar dobro delujoc bioloski stroj, ne pa kot na vreco svinjarije, ki bi jo bilo potrebno obcasno izpraznit v smetnjak in dobro oprat. Prav tako ne jem strupov, ampak solato, zrezke in krompir. Odpadne in porabljene snovi od solate se mi izlocajo pretezno skozi crevo, tiste od zrezkov v glavnem skozi ledvice, tiste od krompirja pa v glavnem skozi pljuca, in to kar sproti, preostanek se pa nabira okrog riti, ce prevec sedim ali se premalo sekiram (zadnje je redko, prvo pa na zalost prepogosto). Cisto verjamem v dobro pocutje ob postu, ker poznam fiziologijo - endorfini in ketoacidoza pac naredita svoje, kot pri tistih, zasvojenih z joggingom ali ekstremnimi sporti. Da je zdrav, me pa nihce ne bo preprical. Tudi jaz upam, da brez zamere :)) pozdravcek, proxima

20. apr 2006 7:09

Ja pri tem postu je pač tako: vsak človek je osebek zase, skupek vseh mogočih vplivov, elementov, preplet duše, duha, fizičnega telesa...hočem reči le-to. Post nekomu zelo koristi in drži vse to, kar je lepo zapisal Booris, vendar ne za vsakega. So ljudje, ki jim post prav nič ne koristi zato vedno poslušajte sebe in ne silite se v nekaj, kar morda vam ne koristi ali celo škodi. Po ajurvedi je post zlasti primeren za ljudi tipa kapa (element voda), tudi ampak malo manj pita (ogenj) ne pa za tip vata (element zrak). Če ne veste keteri tip ste, nič hudega, enostavno prisluhnite sebi. Jaz sem vata-pita in meni recimo post ne koristi. Mi pa koristi npr sadni dan. Treba je seveda vedeti, da je postov več vrst...nekdo poije le vodo, drug je sadje, tretji pije sadne sokove....

20. apr 2006 7:15

pavlesvn je napisal/a:

Dolgotrajnejši post ima več ali manj psihološko podlago. Deluje kot placebo, človek ima občutek, da se čisti, ker vase ne vnaša strupov, tisti, ki pa so v njem od prej, se izločajo (kakor, da se sicer, če jemo, ne?!). Fiziološko človek ni zasnovan tako, da bi mu stradanje koristilo, mnogo bolje je stalno in MALO jesti, brez stradanja, žal pa smo taki, da se problemov npr. debelosti, lotevamo kampanjsko, nezavedajoč se tega, da težo mnogo lažje izgubimo kakor pa tako priborjeno potem ohranjamo. Zaradi tega večina debelih stalno hujša..... Tista o "čiščenju" in "razstrupljevanju" je seveda bosa. Strupi pač iz telesa ne gredo nič hitreje, če si lačen, prej počasneje! Pavle pavlesvn

Moje mnenje je točno tako. Prav je da se ne " nažiramo ", jesti zmerno in zdravo, čim več " naravne " hrane ( ne konzervirano ), prisluhniti je treba telesu in jesti tisto kar " ti paše " ( pa ne mi sedaj čokolado omenjat, ta paše prej pod mamila kot pod hrano ). ežoj