Počitnice

Pozdravljeni!

Sem še bolj nova članica pa vseeno. Imam naslednji problem. V tem tednu imata moja otroka počitnice (17 in 7 let). Ker sem cel dan v službi, jima moram kosilo pripravit prejšnji večer. To se ponavlja kar naprej in mi je že zmanjkalo idej (makaronovo meso, gobova juha, čufti...). Naj povem, da nista ljubitelja zelenjave, pač pa bolj klasične hrane. Prosim za pomoč.

LP

Marjeta

Marjeta Vračun

22. feb 2005 12:29

narastki in živila v škrnicljih iz folije, ki jih potem data samo v pečico na ... stopinj za ... časa. Veri

22. feb 2005 12:44

Mi sicer tudi vsak dan kuhamo svežo hrano (oziroma počno to vse tri babice, vsak dan ena, dvakrat v tednu pa pride ena gospa), ampak ko sta otroka sama pa se brez slabe vesti znajdemo z na pol pripravljeno hrano. Hladilniki marketov so polni raznih girosov, rižot, čilijev in še česa. V ponev se da malo vode, strese se vsebina vrečke, malo pokuha in to je to. Mislim, da bi sedemnajstletnik to zmogel narediti. Kaj pa kakšna pašta fižol (recept v bazi), pa jota ali kakšna druga enolončnica? Ali pa jima na kupljeno testo za pizzo daj oblogo, kot imata rada, pubertetnika pouči, kako deluje pečica, in eno kosilo je rešeno. Tudi na koščke zrezano meso, pripravljeno v omaki, morda še z grahom ali drugo zelenjavo, bo prav prišlo. Ga pač pojesta s kruhom, če se jima ni za skuhat krompirja ali testenin za zraven. Pa kislo zelje ali bujta repa s kakšno klobaso, hrenovka in pomfrit - to bi verjetno starejpi od otrok zmogel narediti sam. Kaj pa varianta Tuš, Mercator ali Interspar? V teh prodajalnah dobiš pečeno meso ali burek na primer. Fanta le stopita v trgoovino, tam jima meso tudi narežejo, in mama ima eno skrb manj (če upoštevaš, da ima na primer Tuš dunajskega (ki ga pečejo sproti, nič nimajo na zalogo) s prilogo in solato za 720 SIT, sta tvoja dva otroka s pijačo vred sita za dva tisočaka. Bo šlo, mama? - Mi smo na srečo tako daleč, da sin že je na študentske bone (a le ko je sam doma), hči pa odsotnost staršev prebrodi s testeninami in omakami, pizzo, jajci, kruhki (tako pri nas doma imenujemo toast (ali star kruh) premazan s kečapom, obloženem s tunino - ali brez - in potreseno s sirom, pa zapečeno kot pizza), ali pa s kakšno gotovo hrano iz vrečke. Pozdrav, mamamia mamamia

22. feb 2005 12:54

Zdravo! Mlajši ima ta teden počitnice, večji mu dela družbo, ker ima pljučnico. Ampak že od nekdaj ne komplicirata nič. Se morata kar znajti.. ta teden sta si naredila makarone z neko čudno polivko: zmešala sta kečap, zenf, šunko na koščke in sir, vse skupaj pogrela in na testenine. Baje je bilo njami... Spečeta si hrenovke, popečeta piščančje kokete ali naredita pohan sir. Tudi palačinke pečeta sama, naredim jima le maso prejšnji večer..Če česa ne vesta, poje telefon. Je pa praktično, da se tudi fantje privadijo kuhanja - naš, ki je že študent v glavnem kuha sam in to še za ostale 3 fante, ki morajo pa potem pomivati in pospravljati. ( To bo bodoča vesela, he,he) Zasnežen pozdrav! Tina

22. feb 2005 16:15

Tina glede fantov in kuhanja ti dam popolnoma prav. Moja že od malega sodelujeta pri pripravi hrane in kar uživata ob tem. Glede na njuno starost ( 10 let starejši ) jih res s tem še ne obremenjujem Marjeta Čisto nič ni narobe če se malo znajdeta sama lahko jima bo pa všeč. In resnično ne bo konec sveta, če kakšen dan jesta tvojo govejo juho in sendvič. Kaj pa kake palačinke polnjene z šunko in sirom in samo pogrejeta v pečici? Lumpica

22. feb 2005 19:39

Gobova juha od prejšnjega dne za 7-letnega otroka? No, ja... Rižota, tortilje z mesnim nadevom, sarma, golaž s polento, pa je tudi meni zmanjkalo idej. Sicer me pa to čaka šele drugi teden, he, he, he... LP cervus

23. feb 2005 7:08

Draga Lingua, tudi moja dva (od treh) sta stara 17 in 7 let in pri nas nič ne kompliciramo. Jedo kruh namazan, mlečne kosmiče, hrenovke, sadje, sendivče...Srednji ( 13 let) pa tudi kaj naredi, npr. šmorn, riž, včasih tudi tisti SWEETY šmorn instant ipd. No, verjetno se bo kdo zgrozil, ampak mislim, da bodo kar lepo preživeli. Zvečer pa mi kaj skuhamo, pripravimo, ali pa gremo ven jest. Pred leti sem se preej sekirala glede hrane, sedaj pa ne več in smo vsi zadovoljni.

23. feb 2005 7:32

Pred časom sem brala, da so blagodajni učinki tople hrane zgolj miselni konstrukt. Da nam goveja župca dobro de le zato, ker nam je mami to vbila v glavo, njej pa njena. Torej je vseeno, ali jemo kuhano ali surovo, toplo ali hladno. Prepričana sem, da ni čisto nič narobe, če človek poje sendvič za kosilo. Ne zdi se mi mnogo slabši (seveda ob uporabi kvalitetne salame, ne preveč mastne in z ne preveč konzervansi in raznimi dodatki) od dunajskega zrezka in pomfrita. Seveda bi bilo idealno, ko bi lahko vedno jedli sveže pripravljeno hrano, pa naj bo hladna ali vroča, ker ima taka hrana veliko pozitivne energije. Prav tako se mi ne zdi problematično, če se kdaj za kosilo je pašteta. Zdi se mi pa nujno, da najdemo neko ravnovesje v prehrani, ki nam ustreza. Tako je moje mnenje.

23. feb 2005 9:57

Bi se kar strinjala... Prvič, manj kot se mami sekira, bolj srečni so otroci, od enega tedna kakršnegakoli hranjenja (oz 5 dni, če smo natančni) pa če nikomur ni bilo nič:) V tropih s hranijo samo dopoldne in popoldne (beri zvečer), pa so čisto srečni in lepo razviti, če imajo dovolj hrane, seveda. Kar se pa tiče goveje juhice, se pa strinjam, že dolgo iščem odgovor, zakaj naj bi bila zdrava, pa nikakor ne najdem: vitamini se namreč v tistem 1-3 urnem kuhanju vsi uničijo, to je 1x1. Ostane pa voda in maščoba in nekaj beljakovin, pa seveda zakuha, ki pa je enako zdrava kot katerikoli cmočki, ki jih skuhamo na vodi. Edino, kar se mi zdi verjetno, je, da plavajo notri snovi iz kostnega mozga, kjer je nekaj snovi, ki jih drugje ni in so precej zdrave, ampak to je pa tudi vse, kar se spomnim... Meni bolj paše in pomaga čaj ali zelenjava, magari v juhah:) Po mojem je to tudi bolj zdravo, čaj namreč ima več vitaminov in mineralov, sploh če damo not limonin sok in med. Ima kdo drugo razlago? Veri

23. feb 2005 10:15

Ne vem. A naj ne bi bila topla hrana lažje prebavljiva? Za govejo juho sem tudi jaz istega mnenja. Ampak, recimo na hitro skuhana zelenjavna juhica ima gotovo v sebi veliko več. Sicer pa smo mi imeli na faxu predmet o prehranjevanju in socialnih učinkih skrbno pripravljene hrane. Več časa, ki ga namenimo kuhanju in pripravi hrane naj bi pomenilo več ljubezni. Seveda, simbolično. Ampak, če pomislimo, je kar res, da se na družinskih kosilih ponavadi ne je testenin, rižot ... ampak 3 ure "cmarjeno" govejo juho, 2 uri pečeno pečenko itd. Sicer je tale teza kar radiklana, ampak se mi ne zdi daleč od resnice (sploh kar se tiče naših razmer). Pa vam? ===

23. feb 2005 11:01

d. imaš point! Za zelenjavno juhico sem se pa že zgoraj strinjala:) Te imam celo rada, domače seveda, iz menze (na bone) se jim odpovem brfez slabe vesti:) Se pa strinjam, da skrbno pripravljena hrana (torej po možnosti tudi lepa oz. lepo servirana) pripomore k družabnim stikom, sploh če jo pripravlljamo skupaj. To nam je še ostalo od jamskih dni:) Vprašanje pa je, koliko skrbi je potrebno za govejo juhico, kjer vse naložiš v lones, zapreš in pustiš, da po malem vre 3 ure:) Po mojem je en lep barvit vokec z zelenjavo (lahko je tudi meso zraven) pa kake doma narejene priloge bolj skrbno pripravljano, ker vse lepo narežeš, dobesedno se vsakemu koščku za delček sekunde posvetiš:) In če še lepo dekoriraš...:) Veri