Raba jezika

5. nov 2004 10:40

Kaj pa če bi se oglasili Prekmurci, da bi potrdili, da oni neki stvari res tako rečejo? Ali pa Dolenjci? Dajte no, tole oljčno in olivno je zgolj nazoren primer. Hotela sem povedati le to, da tu očitno ni več važno, kaj je drevo in kaj je plod... V redu, če je tako pravilno, saj ne postavljam jaz pravil... Mene motijo nalepke in etikete proizvajalcev, na katerih je tudi mnogo slovničnih napak. Da ne govorimo o deklaracijah na hrbtnih straneh živil, kjer so prevodi zgolj za silo. Ampak res samo za silo! Zakaj je recept naslovljen Kolutiči ali Kolutići... Že ob naslovu sem vedela, na katere piškote se to navezuje. Če bi pisalo keksi, potem pa v receptu, naj se uporabi Kolutiće, bi bil pa spet kraval, zakaj Galja dela reklamo za točno te piškote... Vsi nikoli niso in nikoli ne bodo zadovoljni, ne? Kar se vidi že tekom te teme... lp, lidka

26. dec 2004 13:25

Slovenščina v receptih, nikoli končana tema. Kot urednica revije, ki ima sicer lektorja, se s tem problemom srečujem dnevno. In me prav zanimajo vaši odgovori na naslednje, pri nas vsakodnevne dileme. 1. imena receptov, pustiti v originalu, sloveniti, ali prevajati: primer: panna cota, pana kota ali kuhana smetana; cordon bleu, kordon blu ali nadevan pohan zrezek ... 2. imena sestavin - gre predvsem za sestavine, ki so na našem trgu še sorazmerno neznane, npr. chutney, ga pustiti v originalu ali sloveniti - čatni, kaj pa čili, pa kari, pa mocarela in maskarpone, OK ti se že slovenijo, ker so prepoznavni, kaj pa ricotta? Koliko časa pisati originalno, kdaj je čas za slovenjenje? Ko sem jaz hodia v šolo, smo hodili v pizzerije in tam jedli pizze, danes hodimo v picerije in jemo pice. Kdaj se je zgodil preskok? Meni piškoti in kukiji niso isto. Piškoti mi predstavljajo mnogo širši pojem, kukiji pa so točno določena vrsta piškotov. Pa še nekaj glede dileme oljčno-olivno. Izraz olivno olje ne pride iz hrvaščine, ampaj iz italijanščine. Na našem trgu se je oljčno olje pojavilo tam nekje po drugi svetovni vojni, na njem je pisalo - olio di oliva - in od tod olivno olje. Na celini ga do takrat itak niso poznali. Naši proizvajalci so svoje olje - oljčno - poslali na trg mnogo kasneje, ko je bil izraz olivno olje že popolnoma uveljavljen. In na primorskem je oljka tako drevo kot plod, isto kot pri hruškah, marelicah, breskvah ... Silvy

26. dec 2004 17:40

Sama uporabljam izraz olivno olje. Kar se pa ostalih besed tiče pa mislim da bi bilo najbolje vprašati strokovnjake, saj bo le tako podano strokovno mnenje. Pri tvorjenju izrazoslovja bi se morali skupaj usesti kuharji in jezikoslovci, vendar bi bil to dolgotrajen proces, saj k nam vsak dan prihajajo nove jedi in z njimi teževe s poimenovanjem. A vsak začetek je težak ... potem pa zadeva steče sama od sebe in prepričana sem, da bi bilo tudi tukaj tako. LP

26. jan 2005 14:33

silvy - če imate lektorja, potem je on bog in batina. Če se on ne more odločiti, naj se obrne na svoja združenja, forume. Res je, da obstajata vsaj dve šoli lektoriranja, bolj in manj stroga, tako da imaš kot naročnik nejgovih storitev vsaj delno izbiro pri uveljavljanju svoje volje (tudi jaz dosti komuniciram z njimi). Res moje mnenje: originalna imena jedi (npr. panna cota) NIKOLI sloveniti, razen, če napišeš OBE varianti imena (to zelo pogosto vidiš v angleških knjigah, ki imajo v manjšem tisku originalno italijansko ime). Logično je sicer slovenjenje Yorkshire pudding v Yorkshirski puding, čeprav je tudi tu spremenjen pomen, ker je v slovenščini "puding" čisto nekaj drugega. In je to potem treba povedati v opombi! Za sestavine kot si rekla - če so že uveljavljena imena, potem se jih začne pisat po domače. To meni sicer ni najbolj všeč, ampak lektorji tako zahtevajo. Za chuttney ne bi rekla, da je ravno znana zadeva, curry pa je, ampak kari pa tudi ni v redu, ker se izgovarja k"ri. Ampak spet ti bo za to dal mnenje lektor sam, saj gre za vsakodnevne zadeve (pri zelo strokovnih zadevah šele postanejo malo zmedeni, pa začnejo poslušati tudi tvoje mnenje).

26. jan 2005 15:14

Ha, tudi jaz se pozno priključujem tej temi, je pa zanimiva. Vsak ima po svoje prav - strinjam se, da je nujno potrebno paziti na uporabo jezika, ne pa pretiravat. Toda kdo naj mi reče, kaj je pretirano in kaj ne, ko pa si še strokovnjaki niso enotni? Sama se ukvarjam s pisanjem, pa mi trije lektorji trikrat različno popravijo tekst. In ko sem vprašala, kako naj napišem loto v neki točno dolčeni besedni zvezi, z veliko ali z malo, se dvajset minut niso mogli dogovoriti, kaj je prav. Po moje na tem našem forumu še kar gre, res pa je, da dobim ošpice, ko nekdo napiše "dej no" ali pa "en jajc" in podobno. Na to bi že lahko pazili. Pa še v zvezi z nečim me jezik srbi - tudi sama sem se čudila nazivu oljčno olje, po enaki logiki zakaj pa ni jablanov sok. Pa so me Primorci podučili o teh svojih oljkah in zdaj mi je stvar jasna. Še vedno pa sama rečem olivno olje, to je pa tudi res. Take debate so meni dobrodošle, dokler ne prerastejo v prepir oziroma v prepričevanje prepričanih ali pa dialog gluhega in slepega. Vsi skupaj se potrudimo, kolikor gre. enim uspeva bolj, drugim manj, na koncu koncev nismo vsi enako nadarjeni za pisanje, kot tudi ne za kuhanje. Jaz sem vse pripombe vzela dobronamerno, pa čeprav so eni tako pikolovski, da je kaj. Ampak brez takšnih ljudi pa ni napredka, to je tudi res. Lepo se imejte vsi, Mamamia (ali Mati moja...) mamamia