13. okt 2004 11:21
Pina zanimivo razmišljaš, pa pojdimo še korak dalje.
Praviš da se ti gabi jesti tako hrano, ki je skuhana in zapakirana in pod /upam/ strogim nadzorom. Pride direktno v embalaži na mojo mizo. Meni se bistveno bolj gabi (če se mi že mora kaj) hrana po menzah in gostilnah. Ko izveš da hrano ki so jo ponujali na sobotni ohceti poberejo iz mizo in jo drugi dan servirajo za nedeljsko kosilo se ti res malo upre. Gostilna plača visoko kazen, pa ima še vedno ogromen profit. Inšpekcije so na delu a očitno gostinci premorejo še toliko da plačajo kazni in ga veselo svirajo dalje. To se mi pa res upre. In ne moreš biti prav za nobeno gostilno siguren da kaj takega ne počnejo. Da ne govorimo o raznih službenih menzah. Hudo.
Če je nekaj narejeno in zapakirano v sterilnem okolju (verjetno so ob novi tehnologiji in predno so dobili dovoljenja za proizvodnjo pač natančno pregladi kako in kaj) jaz s tem nimam tolikšnih težav.
Je pa seveda vprašanje cene, vprašanje prioritet in še česa. Ko se mi zdodi da grem iz službe ob sedmih zvečer po 12 urah dela mi ne ostane več nobena gostilna odprta za toplo malico, pa še niti najmanj mi na misel ne prihaja da bi šla kam sedet in čakata da me kdo postreže. Ti dnevi so na srečo redki, a takrat bo pri meni gotovo na mizi ena od ponujenih variant.
Res je da je spet drugače če imaš družino, otroke. Nikakor ne more biti takšna prehrana rešitev za vsak dan, za "smrt rešit" pa je po moje čisto primerna.
Današnji način življenja na žalost res postavlja hrano v "drugi plan" - gledam mlade mamice ko letijo iz službe po otročke, pa v štacuno, pa hop za štedilnik da bo še za moža nekaj toplega.... Prav dam mamicam ki pravijo, da raje posvečajo čas otrokom, gredo z njimi ven in si kdaj privoščijo bližnico pri hrani. Sedaj je to vsaj možno.
Ni ga čez domačo hrano, da se razumemo. Kakšen užitek je skuhati kaj dobrega, novega, če te ne priganja čas in prazni želodčki.
Huh sem se razpisala, se opravičujem.