Fakulteta

4. dec 2020 17:46

ibiza,

se popolnoma strinjam o toriji in praksi, ampak ena brez druge pa tudi nista figo vredni. Na fakulteti se naučiš samo toliko osnov, da lahko začneš delati. In takrat se začneš učiti na svojem delovnem področju, ker te univerza preprosto ne more naučiti vsega, danes se stvari bliskovito razvijajo in moge tudi enako hitro zastarevajo. Pa tudi se področja med seboj vedno bolj prepletajo in povezujejo, tako da si se prisiljen učiti tudi stvari, za katere se nekaj let nazaj niti približno nisi zanimal. Danes nimaš izbire - moraš se učiti do upokjitve in naprej, sicer nimaš šans. Da se pa ljudje z leti spreminjamo in da hočemo poskusiti tudi nove stvari - ja hvala bogu, da je tako! Saj si ne predstavljam, da bi vse življenje delala isto na enak način. Življenje bi bilo presneto dolgočasno, če ne bi mogli vsake toliko poskusiti tudi česa povsem novega in se podati v neznano. 

10. dec 2020 18:05

Če v življenju rad pečeš piškote za piškotne požrtije potem ne potrebuješ diplome. Z diplomo verjetno ne boš več pekel piškotov in zato mogoče ne boš delal tistega kar v življenju rad počneš. Mogoče boš takrat spoznal da je bilo sedenje na riti pred knjigami le izguba časa in zdravja.

10. dec 2020 19:23

Zakaj pa kot imetica diplome ne bi več pekla piškotov? 

10. dec 2020 20:59

Seveda za lastno gospodinjstvo jih boš še vedno pekla.

Sporočilo je spremenil(a) vegetar dne 10. dec 2020 21:01

11. dec 2020 10:11

Ojoj kolega Vegetar, tole je pa čist deplasirano pisanje in prosim te, daj, reci, da nisi milsil resno. Sicer ne vem, kaj bi si mislil o tebi :(

11. dec 2020 10:55

Vegetar, kje ti najdeš pekarico piškotov. Ali si se že kdaj vprašal kako težko je zaslužen denar pekarice piškotov, sploh če vse dela ročno. Jaz naredim približno dvakrat letno večjo akcijo peke piškotov (tam med 30 in 40 kg) in za nič na svetu ne bi zamenjala to za svoje vsakdanje delo, ki ga opravljam. Zato velik poklon pekaricam, katerih denar je krvavo zaslužen. Imam to srečo da z diplomo opravljam delo na svojem področju in me veseli. Tudi pekarica piškotov mora dobro poznati ekonomijo in vse kar spada zraven + vso zakonodajo, ki se spreminja praktično vsako leto, pa spremljati novosti in .... Povem ti lahko iz izkušen, ker je mož s.p. že dobrih 28 let in na srečo od začetka vso papirologijo folgava sama. Če pa bi začel danes, se tega sigurno ne bi lotila sama, ker sedaj začeti sam od začetka je misija nemogoče.

Se pa pojavlja vse več instant privat fakultet in univerz, ki jim gre zgolj za zaslužek in ne za dobro podajanje znanja slušateljem. Poznam primere, ko posamezne organizacije pri razpisih  za prosta delovna mestacdiplomante takih fakultet odslovijo že v prvem krogu in raje zaposlijo diplomante javnih univerz in fakultet.

11. dec 2020 17:25

Nisem rekel da je delo v kuhinji lahko. Zaradi uporabe ostrih predmetov spada med najbolj nevarne, vroči vlažni prostori niso dobri za zdravje/pljuča, itd. Pa so vseeno ljudje ki to radi počnejo. Vem za tri ženske ki imajo vsaka s.p. in pečejo le piškote.

Kuharske stroke ne poznam. Mislil sem na splošno....tisti ki že imajo zaposlitev in razmišljajo o študiju, po mojih izkušnjah v veliki večini primerov z delom ki ga trenutno opravljajo niso zadovoljni. Seveda je vmes tudi nekaj takih ki svoje delo opravljajo z veseljem in bodo čas in energijo namenili študiju z razlogom razširitve znanja na področju ki ga opravljajo.

Pri tistih ki so šli na študij takoj po končani srednji šoli se rado zgodi da kasneje ugotovijo da to ni tisto kar bi radi počeli in zato zamenjajo področje delovanja.

Toliko na kratko.

11. dec 2020 19:11

Super, če to ugotovijo in si najdejo drugo področje, kjer so uspešni IN zadovoljni. In leta študija niso nikoli "stran vržena", če znamo vse, kar se v tem času, tako ali drugače, naučimo, uporabiti kot življenjske izkušnje in tvarivo za delo in ukrepanje vnaprej.

Po mojem mnenju so na slabšem tisti (da o njihovi okolici ne govorim), ki menijo, da so s koncem študija z učenjem/študijem zaključili in tako tudi delajo. Ne zavedajo se, da prav tisti trenutek že izgubljajo konkurenčno prednost, saj njihovo znanje na eni strani kopni, na drugi strani se ne dograjuje z novimi spoznanji.

Joj, če samo pomislim, kako bi opravljala svoje delo (ki ga imam, čeprav sem v času študija rekla, da tega in tam, kjer zdaj to počnem, ne bom nikoli počela), zelo rada, no, zelo zelo rada. Diploma je le pogoj, da lahko delo začneš, takrat si pravzaprav na začetku poti vseživljenjskega učenja. In, zdaj, v teh zahtevnih časih dela na daljavo, ko je bilo treba dobesedno čez noč spremeniti skoraj vse, z veseljem in zadovoljstvom ugotavljam, da zmorem slediti mladim in vsej tehnologiji, ki jo je treba uporabljati, da mi ni težko najti nove načine, drugače prikazati vsebine,....skratka, kot, da bi bila, kot dva moja kolega sta, začetnica. No, pravzaprav sem začetnica, z mnogo izkušenj iz prejšnjega sveta, bi lahko rekla.

In, ko se bomo vrnili v prejšnji svet mojega dela, bom spet preklopila in, kakopak, dodala dobre plati trenutnega sveta. Tako se svet vrti.

Prilagodljivost je pač ena od osnopvnih lastnosti živih bitij, vsaj tistih, ki niso ostala na pokopališču evolucije. Tako so nas učili in tako je.

rimljanka

11. dec 2020 20:23

Kaj bom šla študirat, sem vedela v 6. razredu OŠ. Takrat sem sicer še mislila, da bom izbrala pedagoško smer, a sem si med prakso v 3. letniku SŠ premislila. In tistega dne, ko sem diplomirala, sem se pogumno odpravila do direktorja izbrane ustanove. Po treh mesecih sem dobila pripravništvo in nato še pogodbo za nedoločen čas. 22 let kasneje sem s svojim delom še vedno zadovoljna. In bi še enkrat izbrala isto pot. 

Sama ne mislim, da sem izjema. Že samo okoli sebe imam tako družbo ljudi, ki svoje delo z veseljem opravljajo. No, zdaj se vidimo kvečjemu preko zooma ali kake druge aplikacije.

Loni Makaroni

12. dec 2020 20:52

Jaz za razliko od Loni nisem imel pojma, kaj bi delal. No, mogoče se mi je zdelo, vedar okolica ni bila ravno naklonjena tistim, ki smo razmišljali širše - sprejemljiva smer je bila strojništvo, lesarstvo. Če si bil zelo priden, še gimnazija. Srednjo šolo sem zaključil leta 1996. Leta 2019 sem se vpisal na višjo šolo. Torej po 23 letih... Moram povedati, da neskončno uživam v poklicu in delu, ki ga opravljam, razlog študija je izključno želja po širini in razumevanju tistega, kar delam. In med študijem se je ljubezen do dela, ki ga opravljam, le še poglobila. 

Tale zapis je namenjen predvsem tistim, ki mogoče bi, mogoče pa nebi šli študirat... Ni nujno takoj po srednji šoli na vrat na nos na fakulteto/višjo šolo. Tudi pozneje je možno. Čedalje bolj sem prepričan, da takoj po srednji šoli študija nebi dokončal. Nisem imel motivacije, želje, predvsem pa me pa ni zanimalo. Pustimo to, da niti kakšnih hudih logističnih možnosti in finančne podpore nisem imel, kar pa bi ob dovolj veliki želji po študiju vsekakor vseeno lahko izpeljal. 

Kljub delu na odgovornem, zahtevnem in stresnem delovnem mestu pa se mi zdi, da se še nikoli nisem počutil tako izpolnjenega, kot ko se po službi in domačih obveznostih počim na kavč in študiram. Tako da.... nikoli ni prepozno...

Sporočilo je spremenil(a) ibiza dne 12. dec 2020 20:53