4. dec 2020 14:43
O fakultetah v Sloveniji mislim, da so čisto dovolj dobre, da se lahko na njih izobraziš tako, da lahko greš delat kar te veseli kamor te veseli. Če si seveda med študijem pripravljen delati še za kaj več kot za tisto šestico na koncu.
Če pa sprašuješ, ali naj greš študirat ali ne, potem je odgovor ne. Pojdi delat in se vpiši takrat, ko boš vedela, da hočeš, kaj hočeš in zakaj hočeš. Ker boš (1) veliko lažje in bolj uspešno študirala nekaj, kar te zanima, in za kar si motivirnana, in (2) ker boš veliko lažje našla službo, če boš vedela, kaj hočeš v življenju početi in doseči. Verjemi, da tiste vloge, v katerih piše "pripravljena sem delati karkoli" v resnih firmah romajo naravnost v koš.
Ne dolgo tega je bila objavljena študija o zadovoljstvu z delom, ki ga opravljajo, in s službo, v kateri so ljudje z različnimi profili univerzitetne izobrazbe. Izkazalo se je, da so daleč najbolj zadovoljni tisti z izobrazbo s področja tehnike, naravoslovja, medicine in ved o življenju. Ni težko razumeti, zakaj. Ker strojništva ali molekularne biologije pač ne greš študirati kar tako, da se pač nekam daš, ampak moraš do diplome ali magisterija dati prekleto veliko od sebe, da do tja sploh pririneš. In potem delaš to, za kar si se kar veliko let pripravljal in si se pripravljen učiti do konca življenja. In po nekaj letih, če si uspešen, lahko izbiraš službe, v katerih hočeš delati, ali pa greš na svoje. Tudi v Slovneiji, ne vem, od kod ta strašni jamr, kako je pri nas grozno, ker ni. Pr nas lahko proučuješ črne luknje, izdeluješ opremo za satelite in šotore za bivanje na Marsu, prodajaš zelenjavne potice ali pišeš programe za igrice na telefonih. Če seveda nekaj znaš in si sposoben to tudi narediti do konca. Drugo pa je, če greš študirat kar nekaj na eno XX šolo, ker so te tam pač edino bili pripravljeni vpisati in se ti ob vpisu niti ne sanja, v kaj se pravzaprav spuščaš in kaj se boš (naj bi se) učil. V takem primeru moraš imeti pa presneto srečo, da jo dobro odneseš. Pa seveda tudi o tem razmisli, kaj sploh lahko v Sloveniji počne vsako leto npr. XX novih komunikologov ali dramaturgov ali prevajalcev ali kriminalistov.
Skratka: študij, v katerga se podaš zato, da boš pač imel eno diplomo, je stran vržen čas in denar. Študij, da dosežeš to, o čemer sanjaš, je pa invetsticija, ki se ti povrne 1000 krat. Seveda, vsake sanje imajo svojo ceno, ampak če so vredne, jo plačaš z velikim veseljem in ne da bi trenil z očesom.
Če že mene osebno sprašuješ: delam sicer široko gledano v svoji stroki, ampak ne tistega, kar sem si želela, ko sem študirala. Kar se je izkazalo za največjo srečo mojega življenja. Zdaj lahko počnem stvari, o katerih si v času študija nisem upala niti sanjati in ki takrat sploh še niso obstajale - jih pa brez osnovnega znanja, ki sem ga dobila na fakulteti, ne bi mogla nikoli.
Pa da razčistimo še nekaj: seveda potrebuješ tudi srečo. Brez sreče ne prideš nikamor, ampak če je sreča vse, na kar se lahko zanašaš, tudi ne prideš prav daleč, ker je sreči običajno treba zelo pomagati, da te spravi naprej.
Sonja
Sporočilo je spremenil(a) limnol dne 4. dec 2020 14:44