4. avg 2020 20:20
Masko uporabljam v zaprtih javnih prostorih.
Zelo me moti, da ne morem videti obrazov ljudi, s katerimi tam komuniciram, saj je sporočilnost pri izključno verbalni komunikaciji brez obrazne mimike precej slabša. Dobro, še vedno obstaja telesna govorica, vendar je tudi ta zelo okrnjena zaradi zapovedane "socialne distance" - mimogrede, gre za neposrečeno oziroma dvoumno izbiro corona terminologije.
Več o dilemi in razlikovanju pojmov: socialna distanca vs socialno distanciranje & omejevanje socialnih stikov & omejevanje fizičnih stikov (v povezavi).
Osebno menim, da bi bil takrat, kadar govorimo o zaželeni fizični razdalji med dvema osebama oziroma več osebami, izraz telesna ali fizična oddaljenost vseeno bolj primeren.
Se pa popolnoma strinjam z Jernejem , da je problem nošenja mask in pa tudi socialnega distanciranja v najširšem pomenu besede večplasten.
Najbolj zaskrbljujoče in problematično oziroma na dolgi rok tudi potencialno nadvse škodljivo pa je (oziroma bo) večmesečno ali morda celo večletno nošenje mask in omejevanje socialnih stikov za odraščajoče mladostnike, šolarje, malčke oziroma vrtičkarje, predvsem pa za najmlajše otroke, za dojenčke in novorojenčke - gre namreč za t.i. učinek "zamrznjenih obrazov", ki ima za mlade in najmlajše, ki se šele učijo oziroma še nimajo razvitih socialnih veščin, lahko katastrofalne posledice pri odraščanju, socializaciji, oblikovanju osebnosti: "The Still-Face Experiment", Edward Tronick.
Več o maskah in covid-19 distanci:
https://eipmh.com/mothers-with-mask-or-the-stil
https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2020/may/07/patt
https://www.fatherly.com/health-science/still-face-exp
Sporočilo je spremenil(a) Katarinči dne 5. avg 2020 06:50