14. avg 2020 22:34
Moj oče je po letu in pol hude bolezni umrl doma. Ko ga je zdravnik hotel poslati v bolnico zaradi pljučnice, že proti koncu, ko smo že pričakovali, da bo vsak čas za vselej zaprl oči, mama ni dovolila, zato je klical našega družinskega zdravnika, katerega je nadomeščal, in ta mu je potrdil, da z naše strani ne bo težav, če ga ne pošje v bolnico. Ker vemo, da je stanje resno in da želimo, da umre doma. In je štiri dni po tem res umrl.
A leto in pol pred tem, ko je zaradi rahle možganske kapi moral v bolnico in so se potem diagnoze kar množile, nismo v smislu "glede na njegova leta" -star je bil 79 let, ko je pristal v bolnici - niti enkrat slišali, da česa zanj ne bi naredili. Tistega seveda, na kar je pristal. Pristal je na jemanje vzorca kostnega mozga, ker se je tam pač njegov rak začel, in to zato, ker je to tudi pomagalo pri neki raziskavi. So mu to povedali in je rekel, da naj kar vzamejo, kar morajo, če bo od tega korist za koga.
"Glede na njegova leta" pa smo ob odhodu iz bolnišnice slišali le, ko nam je zdravnica svetovala, naj mu ne odrekamo hrane, ki jo ima rad, četudi ni najbolj primerna glede na njegovo stanje. Ta "glede na leta" se je nanašal na to, da mu ne bi odrekali nečesa, kar mu veliko pomeni, ker ozdravitve itak ne bo, dnevi pa se mu iztekajo. In si je zaželel čokoladno torto s pomarančo, ki je nikoli ni jedel (sploh ni maral sladkega) in sem mu jo spekla in je z užitkom pojedel dva kosa. Pa ju po neki dieti ne bi smel.
Hočem reči, kot je že Cila navedla, da ni vsak za v bolnico in da je potreben posvet s svojci. Medva z mamo sva očeta pač lahko negovali doma, kljub temu, da je iz bolnice prišel na nosilih, je po dveh mesecih stal na nogah in celo stopicljal po hiši, po treh mesecih je znova pisal in spet začel reševati križanke, bral je ... to je tisto, kar je Cila rekla, da je volja do življenja, ki se pokaže, ko misliš, da je za nekoga vsega konec.
In seveda da leta prinesejo svoje. Enim le težave s križem in dipptrijo, enim z zobmi, redkim srečnežem pa še tega ne (kot je srečnica moja 82 let stara mama, ki ima še vse svoje zobe, ob tej "sreči" pa vrsto drugih tegob, da še komaj skrbi sama zase ...).
eh, dovolj.
mamamia