Kako vzljubiti zelenjavo oz. jo nadomestiti

Moja nečakinja že od rojstva odklanja vsakršno zelenjavo. Bila je zelo neješč otrok, zato smo bili veseli, da je sploh kaj pojedla.

No, to se je spremenilo, sedaj naj bi jedla manj in bolj zdravo hrano zaradi grozeče bolezni, kar je posledica prekomerne telesne teže.

Dieta, ki ji je predpisana vsebuje zelo malo mesa, pa ogromno raznolike zelenjave. Punca je izjavila, da bo bruhala, če bo morala jesti kot vegetarijanci. In vem, da je to res.  Zelo rada pa ima meso. Ker ne gre toliko za neposredno škodljivost kot je pomembnejše  hujšanje me zanima, kako bi nadomestili zelenjavo oz. jo pripravili, da bo okusna in skrita na krožniku. Razmišljam o pasiranju ali miksanju zelenjave, kajti kremne zelenjavne juhe pa je.

Mlada je še in ji nikakor ne moremo dopovedati, da je to za njeno dobro. Če bo lačna pa tudi vemo, da ne bo zdržala diete za daljši čas.

Kakšna izkušnja? Pa ne zdaj govoriti, da ji je treba dopovedati ali zlepa ali zgrda, ker to ne bo držalo za daljši rok.

kara

2. dec 2015 17:39

Kdo ji je predpisal dieto, za kakšno bolezen gre in koliko je stara? Ker se mi močno zdi, da kakor se je družina v otroštvu odločila, da gre za "neješčega" otroka in so ga tlačili s hrano, tako je zdaj "grozeča bolezen, ki je posledica prekomerne telesne teže", tudi družinski projekt. Dieta za zdravo hujšanje - zlasti pri otrocih - nikoli ne vsebuje "zelo malo" česarkoli (razen praznih sladkarij) in "ogromno" česarkoli drugega. Svetovala bi vam, da se posvetujete z otrokovim pediatrom in po njegovi presoji s Centrom za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični. lp, proxima

2. dec 2015 17:59

Kara,

manjka osnovni podatek: koliko je punca stara?

Sonja

2. dec 2015 19:57

Sploh ni važno, koliko je punca stara, vprašanje je samo, ali ji želite pomagati, ali ne. Če bi imela kakšno hudo bolezen, se verjetno ne bi odločali na podlagi tega, koliko je stara, ali bi jo zdravili "zlepa ali zgrda", itd. Verjetno bi napeli vse sile, da bi deklica ozdravela.  Debelosti nekateri namreč še vedno ne smatrajo kot oblike bolezni.

Sodelavka ima hčer, ki je imela alergije na x hrane. Kot 5 letna deklica je znala našteti vse, česa ne sme, kaj lahko je kuhano itd. Bratov sin ima sindrom razdr. črevesja, ampak še zmerom je pohano, McDonals ipd, ker je "bogi", ker zelenjave ne mara, itd. Star je 17 let.  

Saj razumeš poanto.

Pa dobro razumem težavo, imam hčerko s celiakijo, ki je bila v otroštvu neješča in smo imeli večne borbe s hrano.

Vso srečo!

marjja

2. dec 2015 21:24

Pa dajmo eno rečt z druge strani priznam ,da sem jaz tak primer kot je opisan zgoraj zaenkrat jem vse kar mi paše sem suha ampak sem pa dobila  pri nekem zdravniku kjer ne bi pričakovala tega sum na celijakijo z strani ginekolga pa na chronovo bolezen torej je očitno moje prehranjevanje pustilo posledice ali na želodcu ali na črevesju .Sem že  naročena na gastroklinki in priznam ,da me je malo strah kaj bo če se kaj odkrije kaj bom jedla že tako sem izbirčna metka.Ampak se zavedam ,da če mi bodo kaj našli se bom temu pač morala prilagoditi ker zdravje je le samo 1

Če je najstnica bo normano težko če pa je čez 18 pa bo morala sama priti do tistega klika Ampak ok  je kremne juhe potem je pasiranje odličen način ali ji boste poiskali še druge vrste mesa z vitamini kot so v zelenjavi.Nikakor pa ne delajte na silo pa malo preberite tuje forume na temo izbirčih jedcev 

Marjja kako pa fantu zdravijo sindrom razdražiljivega črevesja?

bela120

Sporočilo je spremenil(a) bela120 dne 02.dec 2015 21:28

Sporočilo je spremenil(a) bela120 dne 02.dec 2015 21:56

3. dec 2015 7:17

Naša punca je stara 14 let. Ravno toliko, da imaš občutek, da ji lahko poveš kot odraslemu in lepo razložiš, po drugi strani pa še tako otroče. Saj razume, da je dieta v njeno dobro, samo zelenjava se ji res upira.

Točno tako je bilo v otroštvu ko piše Proxima. Bila je sposobna tudi cel dan živeti brez hrane in so bili vsi srečni, če je pojedla kos pice npr. Kasneje se je vse spremenilo. Potem je pričela jesti take stvari prekomerno. Sedaj je vse, razen zelenjave. Morda edino paradižnik še doda  k jedi oz. kot solato, mora pa biti čez bučno olje.

Bila je na pregledu na Pediatrični kliniki, kjer so ji  povedali, da zaenkrat še nima sladkorne, se pa zna razviti, če ne bo shujšala in spremenila hrano.  

kara

3. dec 2015 7:21

Mislim, da dobiva neka zdravila, ne vem točno, ker ne živi blizu in ne spremljam tako podrobno. Zelo dobro pa vem, kaj je, ko pridemo skupaj.

Ampak ljudje smo res čudni: kako hitro bi se šli zdravit, tudi samoplačniško, če bi nam diagnosticirali npr. raka, dirjali bi k alternativcem in naredili vse za samopomoč, prehranske navade je pa taaaak problem spremeniti.

" Punca je izjavila..." Če zna punca govoriti, zna tudi hoditi in morda bi jo morali peljati na oddelek, kjer zdravijo tisto grozečo bolezen (sladkorno??) ali jo spoznati s kom, ki jo ima. Ne škoduje tudi obisk v Stični, ki jo omenja Proxima, ali pa kak drug strokovnjak- psiholog.  Res pa je, da bo prehranske navade morala spremeniti cela družina.

marjja

3. dec 2015 8:17

Meni samo ena stvar ni jasna - zakaj tako sovraštvo in odpor nekaterih do zelenjave, ko je pa vendar tako dobra, če le ni razkuhana?

Sama bi lahko pojedla na tone samega kuhanega brokolija/cvetače, vendar pa je res treba dobro paziti, da se ne kuha predolgo - ko zavre voda hitro vse koščke bolj ali manj enake oblike v lonec skupaj z nekaj stroki nasesekljanega česna, počakati da ponovno zavre, nato takoj pokriti in odstaviti in čez kako minuto do dve (odv. kako veliki so koščki) hitro pobere ven in poje ali kot prilogo, ali z ajdovo kašo, kuhano v vodi, kjer se je kuhala zelenjava + žličko olivn olja, ali pa skupaj s solato/drugimi vrstami zelenjave, kot je npr. paradižnik, paprika itd., ter z bučnim oljem, balzamičnim kisom ... mmmm

Al dente oz. na zob kuhana cvetača/brokoli sta tako zelo dobra, razkuhana pa sta naravnost katastrofa, še zlasti cvetača postane naravnost ogabna (al dente kuhana zelenjava mora ostati čvrsta in rahlo "hrustati", nikakor ne sme biti mehka. Cvetni deli npr. brokolija morajo biti vidno čvrsti, na dotik torej ne smejo razpadati)

Res, težko je razumeti, kako to komu NE bi bilo dobro.

Life is war against boredom~

Sporočilo je spremenil(a) MiriBon dne 03.dec 2015 08:24

3. dec 2015 8:29

Idealna kandidatka za Stično; tudi zato, ker jo bodo tam naučili samostojnega razmišljanja o prehranjevanju, tako da bo dobila občutek, da je glede tega normalno človeško bitje (ker je tudi izredno pomembno, da se odvadi vloge družinske črne ovce, enkrat zato, ker poje premalo, drugič preveč). Sicer je pa tudi dovolj stara, da se nauči kuhati zase in za družino; ko bo dojela, da je kupček na sopari kuhanega brokolija, korenja, kolerabe in pora, pokapljan z malo začinjenega masla in obložen z dvema poširanima jajcema, lahko ravno tako kulinarično doživetje kot zrezek s krompirjem, vsekakor pa dosti bolj od brezoblično spasirane župe čudne barve, se ji bo mogoče okus tudi začel prilagajati na osnovne tone (ki so sedaj verjetno povsem povoženi z maščobo, soljo in sladkorjem). In, kot je rekla marjja, prehranske navade (in odnos do hrane) bo morala spremeniti cela družina. lp, proxima p.s. Gibanje je neznansko pomembno; brez tega ji grozi izguba mišične mase, kar je pri hujšanju najslabši možni izid (mišična masa je v neposredni povezavi z bazalnim metabolizmom); drugič, dieta ne sme biti preveč agresivna, ker bo sicer šla v program šparanja in se bo po nekaj takih ciklusih redila ob minimalnih porcijah. In seveda je treba biti pozoren na motnje hranjenja (od sladkorne bolezni se sicer res lahko tudi umre, ampak od anoreksije tudi). Skratka, multidisciplinaren pristop je pri toliko stari punci nadvse pomemben. Sporočilo je spremenil(a) proxima dne 03.dec 2015 08:40

3. dec 2015 8:52

MiriBon je napisal/a:

Meni samo ena stvar ni jasna - zakaj tako sovraštvo in odpor nekaterih do zelenjave, ko je pa vendar tako dobra, če le ni razkuhana? Sama bi lahko pojedla na tone samega kuhanega brokolija/cvetače, vendar pa je res treba dobro paziti, da se ne kuha predolgo - ko zavre voda hitro vse koščke bolj ali manj enake oblike v lonec skupaj z nekaj stroki nasesekljanega česna, počakati da ponovno zavre, nato takoj pokriti in odstaviti in čez kako minuto do dve (odv. kako veliki so koščki) hitro pobere ven in poje ali kot prilogo, ali z ajdovo kašo, kuhano v vodi, kjer se je kuhala zelenjava + žličko olivn olja, ali pa skupaj s solato/drugimi vrstami zelenjave, kot je npr. paradižnik, paprika itd., ter z bučnim oljem, balzamičnim kisom ... mmmm Al dente oz. na zob kuhana cvetača/brokoli sta tako zelo dobra, razkuhana pa sta naravnost katastrofa, še zlasti cvetača postane naravnost ogabna (al dente kuhana zelenjava mora ostati čvrsta in rahlo "hrustati", nikakor ne sme biti mehka. Cvetni deli npr. brokolija morajo biti vidno čvrsti, na dotik torej ne smejo razpadati) Res, težko je razumeti, kako to komu NE bi bilo dobro. Life is war against boredom~ Sporočilo je spremenil(a) MiriBon dne 03.dec 2015 08:24

 

Glej, MiriBon, jaz ne maram cvetače in brokolija, in zakaj je to tako težko razumeti?  Kot bi jaz tebi napisala, da ne razumem, zakaj ti ne čutiš takega užitka kot meni ne predstavlja kos sočnega bifteka. Govorimo o okusih.

Pri nas doma ne vemo, kaj je to razkuhana zelenjava. Vsaj pri nas to ni razlog, da je ne bi jedli.  Ko jo pripravljam, ostane še vsa sveža in hrustljava. Vso, ki se lahko je sveža, uporabljam za različne solate. Meni okus brokolija, cvetače in ohrovta ni všeč in zato tega jem. Poskusila, pa ne gre. Tudi špinače ne maram, hči jo pa obožuje.  Mož je vso zelenjavo, z užitkom, otroka manj, a dovolj za uravnoteženo prehrano. 

 

In tako kot jaz tebe razumem, da ti je brokoli dober, si verjetno ni težko predstavljati, da nekomu pač ni? 

mamamia

3. dec 2015 8:55

Še o navajanju na zelenjavo: morda so v družini pretiravali s siljenjem. Vsi smo to kdaj poskusii pri otrocih. Jaz sem potem ubrala drugo pot: rekla sem le, naj vsaj poskusita. Če jima bo všeč, bosta jedla, če jima ne bo všeč, ne bo treba jesti. Vse kar prosim je, da poskusita. In sta okušala in sčasoma jedla vedno več, tu in tam sta celo rekla, da je to zelo dobro ... Res pa je tudi, da sem se pri jedeh, na katere sem ju skušala navaditi, trudila, da je bila jed na krožniku lepa tudi na pogled. Pri naših "špuravcih" je bil uspeh včasoh presenetljiv.

 

Seveda je pa glede prehrane še veliko drugih faktorjev, psiholoških in še kakšnih, a na srečo nam je to bilo prihranjeno. 

Zato velja upoštevati nasvet proxime.

mamamia