5. maj 2015 20:32
| booris je napisal/a: |
| Štejem se med uspešne Slovence, ne zato, ker bi bil bogat, ohoho daleč od tega, ampak ker se preživljam sam s svojim delom in delo ni umazano, četudi na praznik. |
Mnogi tukaj počnemo točno to, preživljamo se s svojim delom, ki ni (ali je, ni pomembno) umazano, tudi na praznik delamo. V čem smo si torej različni? No, morda v tem, da vsi ne dalmo v mikro podjetjih, mnogi se celo v javnem sektorju preživljamo z delom, svojim, seveda.
rimljanka 
6. maj 2015 7:19
| booris je napisal/a: |
Draga Vendelina Jr. in ostali, še malo bom pametoval in brcal v temo. Pred (ohoho) leti smo se za prvi maj zbirali na hribu, vsi iz fabrike in okolice ter vsi zadovoljni v prazniku. Že takrat so bolela plačna (ne)sorazmerja in še marsikaj drugega, ampak imeli smo službe, plače dovolj za primerno preživetje, mladi so imeli perspektivo, na voljo so bili bančni in fabriški stanovanjski krediti pod ugodnimi pogoji, ki jih je tako ali tako izničila inflacija, dobro organizirano zdravstvo itd. itd. Na enem prvomajskih zborovanj se ga je direktor preveč nalezel in je zarjul v prostor: "Juhu, živel prvi maj, praznik delovnega ljudstvaaaa!!!" Ta vzklik smo kasneje malo za šalo in malo zares ponavljali na vsakem kasnejšem zborovanju. Ampak bili smo tovariši, tudi z direktorjem. Kaj je danes ostalo? Delavske pravice? ... bla, bla, bla ... Zagotovljena delovna mesta? ... bla, bla, bla ... Perspektiva mladih? ... bla, bla, bla ... Ter bla, bla, bla in bla, bla, bla v nedogled. Od tod spremenjen vzklik: "Juhuhu, živel prvi maj, praz ... bla, bla, bla, bla, bla, delovnega ljudstvaaa!!!" v mojem prvem postu. Zgolj cinizem z vsem spoštovanjem do praznika. Razni pamfleti, tudi tvoji, draga Vendelina, v smislu "moramo braniti svoje pravice, moramo to in ono", zelo spominjajo na pamflete sindikalistov, ki že zavoljo svoje enormne plače, ki je, mimogrede, nekajkrat višja od delavske, morajo navduševati, združevati delavce in udrihati po delodajalcih, da se obdržijo v svojih sedlih. Marsikomu to ni jasno. Ampak pustimo vse to. Globalni neoliberalizem s svojim kapitalom narekuje zdajšnje razmere. In ne jaz, ne ti in morda celo po čudežu zedinjena Slovenija ne moremo nič proti denarju, ki uravnava svet. Približujemo se razmerju 2 % bogatih, vodilnih, in 98 % drugih, delavcev, uslužbencev in drugega pogrešljivega kadra, ki ga ni škoda za dosego čim večjega dobička. Tako pač je, ne da bi se s tem strinjal. Doklej še bo tako, ni odvisno od nas Slovencev, smo premajhni, ampak nekje in enkrat bo počilo in globoko upam, da spremembe ne bodo krvave. Kar pa se tiče zamere, da kot kakšen stavkokaz delam na praznik, delam zase, za svoje mikroskopsko drobno podjetje in za to, da mi na stara leta ne bo treba brskati po smetnjakih. Štejem se med uspešne Slovence, ne zato, ker bi bil bogat, ohoho daleč od tega, ampak ker se preživljam sam s svojim delom in delo ni umazano, četudi na praznik. Po drugi strani bi lahko tudi dvignil vse štiri v zrak, obremenil proračun in pljuval vse vprek po zdajšnjih razmerah. Dragi moji, vse to že malo diši po politiki, v katero se ne želim spuščati, ampak bil je izziv in tu je odgovor. Od moderatorja je odvisno, ali ga bo brisal. V vsakem primeru, tu je najlepši del leta, carpe diem.
|
---Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil s seboj. (Dragi Nejček Z.)---
6. maj 2015 8:25
Srečno Brando! 
6. maj 2015 8:38
Naka, midva z boorisom se v tej točki zelo razlikujeva.
On je na poziciji ki gre takole: realnost ima močne tendence, ki mi niso všeč, ampak jaz ne morem nič proti temu in pač plavam s tokom in čakam, da bo nekdo namesto mene nekaj popravil in "upam, da ne bo krvavo". Skratka, oportunistično
Jaz zase ne bom rekla, da vedno plavam proti toku, ampak so trenutki v življenju, ko je pač treba to storiti. Če dobro premislim, takih trenutkov in obdobij je ogromno.
Vendelina jr.
6. maj 2015 8:39
Res, Brando - srečno! Za vsakega je en kotiček na svetu in najti svojega je zelo veliko vredno.
Sonja
6. maj 2015 12:11
MBrando, vso srečo pri iskanju boljšega življenjskega okolja! A se zna zgoditi tudi, da se ti bo kdaj še kolcalo po tej omalovaževani Sloveniji.
Nekje nekoč sem prebrala misel enega starih mislecev iz daljnjega vzhoda, da se kvaliteta vladavin ne gradi z vrha, ampak od spodaj. Da se vse prične z razmišljanjem in ravnanjem v družini. MIsel se mi sploh ni zdela napačna.
Cila
6. maj 2015 12:39
V življenju sem videla že kar nekaj Slovenije in malo tujine. Ampak kolikor sem videla, tu in tam velja isto: če nimaš jasno definiranega cilja in jasnega načrta, kako boš do njega prišel, pa kak dober plan B je tudi dobro imeti v rezervi, pač pozabi, da bi, tu ali tam, uspel in bil nenadoma srečen in zadovoljen.
Ker kakor koli obrneš in kamor koli greš, samega sebe moraš še vedno prenašati in pogosto se izkaže, da je prav na relaciji jaz-jaz največji problem.
Sonja
6. maj 2015 13:56
Vendelina, nismo vsi revolucionarji, meni se niti ne da več biti revolucionar; sem zadnjič ugotovil, da "prmejduš" še za v partizane ne bi bil več dober. Gledam na življenje takšno, karšno pač je.
Rimljanka, imaš prav, vsi, ki imamo to srečno možnost, da lahko delamo za svoje preživetje, smo zmagovalci. A majhna razlika le obstaja. Kdor hodi v "službo", ga čakajo določene naloge in dela, ki jih mora opraviti, kdor je zaposlen v lastnem, četudi mikropodjetju, "službe" zanj ni. Če bo delo ali ga ne bo, če bo plača ali je ne bo, je odvisno od njega samega, njegove iznajdljivosti, poznanstev, poslovnih idej in tudi dela takrat, ko drugi praznujejo.
MBrando, srečno, kamorkoli se odpravljaš. A ti povem, da se tudi pri nas da, samo "jajca" je treba imeti in nekaj pameti. To konec koncev potrjuje tudi kar precej Slovencev, ki so uspeli doma.
lp
booris
6. maj 2015 17:06
| limnol je napisal/a: |
V življenju sem videla že kar nekaj Slovenije in malo tujine. Ampak kolikor sem videla, tu in tam velja isto: če nimaš jasno definiranega cilja in jasnega načrta, kako boš do njega prišel, pa kak dober plan B je tudi dobro imeti v rezervi, pač pozabi, da bi, tu ali tam, uspel in bil nenadoma srečen in zadovoljen. Ker kakor koli obrneš in kamor koli greš, samega sebe moraš še vedno prenašati in pogosto se izkaže, da je prav na relaciji jaz-jaz največji problem.
|
Podpis.
Vanja
6. maj 2015 19:54
V naši državi ima očitno vsak dovolj spreten odrasel lenuh take ali drugačne pravice in privilegije.
Ne govorim o krmljenju pri koritu maman et papan, travmatorji tega tipa (in jih ni malo) dnevno srkajo iz vsakega našega žepa, odžirajo možnost zdravljenja zares bolnim in leta in leta parazitirajo na račun vseh nas.
Jutri bodo v Ljubljani zaprli hospic za umirajoče. Za letno delovanje potrebujejo vsoto, ki je dvajsetkrat manjša od tiste, ki jo razmetavamo za histerične cepce, ki še sami ne vedo, kaj jim manjka.
Mislim, da se vsi veselimo ure, ko jih bodo ASAP z njihovimi kovčki vred vzeli za svoje kjerkoli drugje, pa naj se svet obogati z najemninami njihovih opremljenih stanovanj, primernih za oddajo.
Vso srečo torej, upam, da si že na poti, MBrando!
nola
Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Tema je zaklenjena, zato vanjo ne morete več pošiljati sporočil.
| Kaj jutri za kosilo? |  johana |
| MOJ vrt | malaga |
| malo za hec | anjica1998 |
| Kaj danes za zajtrk | johana |
| Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Široki rezanci s kuhanim pršutom, mlado špinačo in porovo kremo
Bučni pire iz rumene buče
