Masterchef slovenija

član od: 11.6.2003

sporočila: 878

17. apr 2019 18:13

naor je napisal/a:

Spomnim se, da smo imeli pred leti kar veliko debato, kaj je prava rižota in da je prava rižota samo italijanska rižota. In tako je rekel tudi Luka, celo omenil je, da sta s chefom enkrat cel dan pripravljala rižoto za 20 udeležencev. Povedal je še, da je chef prekinil govor in zbrane povabil k mizi, saj da gostje čakajo rižoto in ne rižota goste. Ok, spoštujem vse to, ampak se v svoji kuhinji nisem pripravljena cel dan ukvarjati z rižoto, zato pripravljam kar slovensko varianto. Vseh detajlov pa si res nisem zapomnila, vem, da je dal v riž parmezan in ker je parmezan slan, predpostavljam, da zato ni solil. Mogoče pa je kakšna kulinaričarka gledala, pa bo zapisala.

Gornji link se pa meni ne odpre.

naor

Ja samo potem ne vem zakaj so bili časovno omejeni. Če bi jaz kuhala, bi rekla rižota je kuhana. Ne bi na uro čakala.

trac

član od: 12.11.2010

sporočila: 568

18. apr 2019 8:58

Mamamia, se strinjam, da so skozi zgodovino nastala/bila zapisana osnovna kuharska pravila.

Zame je rižota ena izmed jedi, za katero se je reklo, da je imela vsaka hiša svoj recept.

In nikakor mi ni žal dolgo stati zraven lonca, le naredimo pač tako, kot se nam dopade.

Če pač po knjigah to ni prava rižota, pač ni.

trac

naor

član od: 4.3.2010

sporočila: 7767

18. apr 2019 11:47

Težka je kuharska, se strinjam. Kuhanje je umetnost, zadnja leta se mi zdi, da je postala nenadomestljiv program na televiziji, v časopisih, skratka vsak medij, ki da kaj nase, se s tem ukvarja, Že otroke se uči kuhati, super. Tudi sama sem prilepljena na vse, kar diši po kuhanju in lagala bi, če bi rekla, da se nisem nič naučila. Sem in to veliko pravzaprav. A "visoko kuhanje" vis-a-vis visoka moda le ni čisto vsakdanje kuhanje. Malo se bom navezala na intervju v enem časopisu z dvema vrhunskima kuharjema, ki ju večina Slovencev že pozna. Privatno najraje jedo govejo juho, pohanega piščanca, jetrca, štruklje. In še kaj dobrega, domačega. Kar ne "kuhamo v naši restavraciji". Kamen se mi je odvalil od srca. Torej mi ni treba posnemati vsega, kar vidim in naj bi se naučila, ampak vas samo lepo občudujem, kuham pa lahko naprej, kar imamo radi. Včasih pa po kaj vrhunskega zavijemo k vam. In je vse, tako kot mora biti. Namreč, današnji čas od nas zahteva perfekcijo in če ne moreš zadostiti vsemu, kar nam predstavijo, se slabo počutiš. No, ni treba.