Nasilje v šoli

18. nov 2015 8:48

Mislim da nekultura nekaterih starsev presega vse razumne meje. Branijo in scitijo svoje otroke do onemoglosti; zal se ne zavedajo da s  takim ravnanjem  grejejo in hranjo kaco na prsih,  ki bo prej ali slej picila prav njih. 

Zadnji primer, iz Italije sicer,  ko je mularija skrivaj snemala in kasneje objavila in  smesila ucitelje na netu.Ker jih je ravnatelj zacasno izkljucil  za nekaj dni in je zadeva prisla v javnost,  so se( nekateri)  besni starsi domislili da je bila krsena privacy njihovih nedotakljivih ljubljenckov. 

Saj  ni res. Pa je.

18. nov 2015 11:01

Ravno včeraj zvečer sva se s sinom ( drugošolec) pogovarjala o tem kako je kaj v šoli, s kom se rad igra, kdo so njegovi prijatelji. Med drugim mi je omenil, da ima sošolca, ki se vsak dan med igralnim odmorom ( takrat je učiteljica odsotna) stepe z določenim drugim in se tako razvname, da začne udrihat po vseh, ki so v bližini. Tako je že tudi večkrat udaril mojega sina. Povprašala sem ga, kaj je v tistem trenutku storil in je rekel, da ga je sunil nazaj in se umaknil. Da so dogodek sošolke  zatožile učiteljici, ampak tako je ostalo. Prosila sem ga, da naj v bodoče sam pove učiteljici. Pa je rekel, da nič ne pomaga. Da bo mogoče kaj drugače, ko zve ravnatelj in se bo ustrašil. Sem mu rekla, da naj mu pove, da bom prišla v šolo in se bomo pogovorili. Pa mi reče, mami on trenira karate, on se nobenega ne boji. 

No, pa smo tam.  Ne preostane mi drugo, da se o tem pogovorim z učiteljico. Začne se z malim, dokler ne bo kaj hujšega. 

18. nov 2015 13:24

Mlade karateiste v klubih pošteno privijejo, če izvedo, da svoje veščine prakticirajo na sošolcih. Čisto resno mislim, ne samo učiteljica, tudi strarši in trenerji morajo izvedeti za njegove podvige.

18. nov 2015 14:04

Se podpišem.

lp

18. nov 2015 14:07

Presneto dobro vem, Eta, da ni lahko. Ampak ubirate edino pravo pot in na koncu, prej ali slej, se bo to tudi pokazalo in pozitivno obrestovalo. In takrat bo dvakrat dobro .

lp

18. nov 2015 15:15

Najhuje je, da se ta starševska ignoranca kaže že v vrtcu. V vseh štirih letih nisem videla staršev najmanj 3 otrok, na nobenem roditeljskem sestanku, pravtako niso bili vpisani za govorilne ure. Žalostno in zaskrbljujoče.

18. nov 2015 16:30

Meni pa je zelo pomembno, da mi učiteljica pove, kako je s sinom v šoli.  S tem tudi njemu pokažem, da me zanima kako napreduje in ve, da bom vse izvedela, če bi kaj ušpičil. Seveda pa je ponosen, ko ga pohvali. 

Še ko sta hčerki obiskovali OŠ  sem jima povedala, bolje, da mi vse povesta preden grem v šolo na govorilne ure, ker bom razumela, ne bom pa zlahka prenesla laganja. Tako se je med nami vzpostavíl odnos in ni bilo neprijetnih novic na sestanku. Bilo je zelo težko, ker sem ponavadi imela oba sestanka ob isti uri - pa sem bila pol na enem pol na drugem. Ampak zmogla sem.