Nasilje v šoli

16. nov 2015 18:23

Jaz bi se pa znajdla in bi razredničarki naročila naj v šolo pokliče starše razgrajača. Potem pa naj se oboji starši, razredničarka in učenca pomenijo, kaj je prav in kaj ne. Ostale podpornike- razgrajača pa posebej opomnit kaj lahko in kaj ne in kakšne bodo sankcije. 

Drugače se lahko vsak izgovarja ta je to rekel, uni je to naredil...tako boste pa vsi na enem mestu in bo stvar upam, dqaa razčiščena.

Naj uspe, Saša

16. nov 2015 20:15

Nujno, po mojem mnenju, se je najprej treba zmeniti za sestanek z razredničarko IN ravnateljem/ravnateljico. Za začatek vi trije. Za moj pogled je to taka reč, da terja vsaj obveščenost vodstva šole, preden se kliče tudi ostale starše. Sicer lahko postavite razredničarko med Scilo in  Karibdo, ona bo v zelo neprijetnem položaju in povsem nemočna, odločiti one na more, se bo pa to pričakovalo, vsaj z ene strani, od nje. Tako pa ne gre in tak sestanek ne bo uspešen. Vsekakor bo tudi kasnejši sestanek s starši ostalih otrok (zakaj le enega???) imel večjo težo, če bo "vpleteno" še vodstvo šole.

O nefizičnem nasilju se vse premalo govori in vse preredko ukrepa, starši pa, žal, prepogosto brezkompromisno ščitijo svojega otroka (saj ščititi ga morajo, vendar le do tja, do koder je to pač, glede na njegovo vpletenost v problem, korektno), v glavnem z " apripori" položajem Moj pa že ni tega naredil........ tako se, morda nehote, veča toleranca do teh oblik nasilja in daje povzročiteljem vedeti, da je njihovo početje sprejeto kot nekaj normalnega.

Pa poročaj o dogajanju, se bo še kdo našel v podobnem položaju, mu bo koristilo.

16. nov 2015 22:03

Se strinjam z rimljanko - razrednik, plus ravnatelj, morda potem še socialnid elavec ali šolski psiholog. Vsekakor pa vztrajat pri soočenju staršev in otrok. Kot kažejo izkušnje, so takšna soočenja, ob prisotnosti vodstav šole s eveda, sila učinkovita. Ker nasilneži se prav soočenj, ko so še drugi zraven, zelo bojijo. Najbolj so pogumni, ko so obdani le s podporniki in ni drugih zraven.

17. nov 2015 1:26

Ja, pa potem poklicat na razgovor še kakšnega vrtnarja, še hišnika, pa kurjača itd. Če so otroci nevzgojeni, je to krivda staršev, ne pa nekega ravnatelja, kateri je dejal, da se naj najprej doma pomenijo. Če pa pogovor doma ne gre, enostvno staršem povedat, da bo otrok izključen in naj si poiščejo novo šolo. Pa kam smo prišli, da bodo smrkavci diktirali kaj se lahko in kaj ne sme. Požvižgam se na zakon, če pravi, da otroku ne smeš nič rečt. Jaz da sem učitelj, mu primažem eno okoli ušes, potem pa naj pridejo starši nevzgojencev. Vsi ste hodili v šole, vsi veste, kako se je bilo potrebno obnašat. A ste zato sedaj nori? Ne niste. Potem pa ne zagovarjajte nevzgojence in njihove starše.

17. nov 2015 6:24

Eh, če bi bilo tako enostavno.....

17. nov 2015 6:31

Ja, ja, seveda, nasilja se znebiš tako, da ga nadomestiš z nasiljem in pokažeš, da nisi nič drugačen od nasilneža. Tako, misliš, da teče vzgoja, kuhinja.slo? Saj, potem res ni čudno, da je toliko otrok tako ali drugače nasilnih, zgledi vlečejo...............

Pomagal pa kleo s svojimi besedami nisi, razen, če jih bo uporabila kot model, kako se ne ukrepa.

17. nov 2015 7:12

V času osnovne šole smo tudi mi dali skozi enako situacijo, tudi v 7. razredu, ki se je na koncu iz psihičnega nasilja sprevrgla še v fizičnega.

Postopek je tekel, kot zgoraj svetovano. Končal se je tako, da se vodja razgrajaške druščine ni strinjal s predlagano premestitev v drug razred, s čimer bi razbili celo druščino. Zato so premestili sina, kar je bila najboljša možna poteza, saj ga je nov razred z veseljem sprejel in zaščitil tudi pred razgrajači, ki so si potem izbrali novo tarčo. 

Je pa lahko velika razlika  med posamezni  razredničarkami(razredničarji). Ta iz prvega razreda je svojo dolžnost vzela, vsaj videti je bilo tako, kot nepotrebno nadlogo in ji je bilo vse odveč, ona druga je pa skrbno bdela nad razredom, kar se je poznalo tudi na njenem vplivu in priljubljenosti.

Cila

PS: Od takrat dalje sem velikokrat razmišljala, ali je bila moja vzgoja k nenasilju sploh pravilna. Ali ne bi bilo bolje, da bi ga naučila, kako se postaviti zase in v takih primerih udariti nazaj?  Nenasilje v okolju nasilja žal ponavadi izgubi. 

17. nov 2015 9:30

Dejansko tovrstna sorta najbolj razume svoj lastni jezik - torej, skup spravit manjšo skupino starejših od njih (v primeru da tarča napadov nima starejših prijateljev, ki bi lahko priskočili na pomoč), jih lepo dobit na samem in jih jasno dati vedeti, kaj jih čaka, če ne bodo takoj nehali z izživljanjem. To velja za primer, če se tarča napadov iz takšnih in drugačnih razlogov ne more braniti, aliče tega iz lastnih načel noče storiti (npr. vzgoja k nenasilju, ki jo omenja cila).

No, obstaja seveda tudi upanje, da so dovolj razumni in razumevajoči (kot tudi njihovi starši), da se bo celotna stvar rešila s pomočjo trialoga starši-učenci-učitelji. Tako kot obstaja tudi upanje, da zadaneš velke dnarje na lotu.

Life is war against boredom~

17. nov 2015 9:34

Tudi mi smo imeli primer nasilja v OŠ. Trije sošolci so se izživljali nad celim razredom. Pa je razrednik sklical sestanek: ravnateljica, razrednik, starši......le staršev teh fantov ni bilo. Nikoli! Žal je ponavadi tako, da je že to prva slika odnosa, ki so ga imeli ti fantje doma...

17. nov 2015 10:02

Se strinjam z mamamio. Vsekakor se bo fant še do nadaljnega obnašal tako kot se, dokler ne bodo o temu problemu obveščeni njegovi starši. Dokler je vse omejeno na razred bo fant pogumen kar se da. Pa pazil, da ga nihče od razrednikov ne zaloti. 

Jaz bi se na vašem mestu obrnila na šolsko psihologinjo, da se pogovori najprej z vašim sinom, razrednikom in fantom in tudi organizira sestanek še s starši in ravnateljem.