Kako se naucite kuhati

Zanima me, kako se clovek nauci dobro kuhati. Hocem reci, ne kako se nauci naresti omleto ipd, ampak da zna skuhati nekaj, kar je zelo dobro.

Jaz npr nimam tezav s peko - sestavine se itak natehta/odmeri, pri kuhanju sem pa katastrofa. Nikoli ne rata tako dobro kot je npr babici (pa ona je tudi kuhala brez raznih kurjih kock in veget). Meni se pa ze omaka pri spagetih prelevi v en tak zelenjavni poc v soku...in ima tudi tak okus... :'(

Zelo bi bila hvalezna in vesela kaksnega nasveta, sicer bom obupala nad kuhanjem.

galactica2001

12. avg 2014 17:38

Jaz bi rekla, da je vzrok, kar se tiče razlike današnje kuhinje in kuhinje naših babic vsaj v: 

1. - 2. Naše babice so definitivno uporabljale več olja (oziroma masti) in soli, kar jedi definitivno da boljši okus. 

3. Pri babicah, sosedih je vedno boljše kot doma. Tam je še zasekov kruh s čebulo odličen in za prste oblizat. 

 

Kar se tiče zelenjavnih omak, prilog ... Vedno pazim, da "kuham" zelenjavo res minimalno, da je še čvrsta in upoštevam pri tem različne dolžine kuhanja, ki jih posamezna vrsta zahteva. Razkuhana zelenjava je namreč  

Sweetness Bakery

12. avg 2014 20:23

Jaz se ne bi strinjala s predhodnico; uporabljam precej manj maščobe kot moja mati (in tudi ona je porabi precej manj kot njena mati; ampak predvojne in vojne generacije so bile dobesedno maščobno izstradane, ni čudno, da jih je potem, ko liter olja ni bil več razkošje, ki je moralo zdržati vsaj nekaj tednov, odneslo v drugo skrajnost). Se pa vestno poslužujem tega, čemur pravi moj najdražji "sozvočje maščob", torej skoraj vedno kombiniram (seveda v majhnih količinah, žlica ali dve vsega skupaj) maslo in olivno olje, olivno olje in panceto ali mast od pršuta, tudi kostni mozeg, svinjska mast in ocvirki pridejo na vrsto, če je treba; navadnega belega olja porabim pravzaprav zelo malo. Če so maščobe sozvočje, so začimbe simfonični orkester: brez čebule, česna, lovorjevega lista in muškatnega oreščka skoraj ne gre. Čebula jedi zgosti, vsebuje pa tudi precej sladkorja, kar doda dobrodošel kontrapunkt slanim jedem; lovorjev list in muškatni orešček napravita še iz navadnega v pečici pečenega krompirja plemenito jed; česen je začimba bogov (in graditeljev piramid). Ostalo se kombinira, pa ne tako, da streseš iz vsake posodice malo, ampak s posluhom (tisti napisi na Maestrovih posodicah z začimbami so bazična znanost, v predgovoru starejših kuharskih bukev je bilo tudi precej napisanega, v modernih časih imamo za to kulinariko, ki ima odlično enciklopedijo začimb, če smo že za wikipedijo preleni). Manj je več; isto velja za sol. Ne kuhaj predolgo časa, da ne bo razkuhano; ne kuhaj prevelikih količin, da ne boste hrane presiti že ob pogledu na prepoln krožnik; ne utapljaj svežih solat v kisu in olju, pa boš dolgo živela in ti bo dobro okrog riti. In človek se celo življenje uči, moraš imeti samo odprte oči in nekaj sreče. lp, proxima

12. avg 2014 22:07

Zelo dobri nasveti, popolnoma se strinjam. Pa za začetek se loti tega, jaz se ga bom kar jutri, po moje ne bova dosti falile:

Novo
Recept za "moj, božanski, najboljši, pravi" (kakor je priljubljeno tu imenovati recepte) golaž:
Kupi dva kosa bočnika s kostjo (ossobuco), temnejše barve, čimbolj marmoriziran z maščobo, kar jih lahko izbereš (recimo 1200g). Popraži jih dobro na nekaj sončničnega olja. Prestavi meso v ogreto posodo v pečico na 220 stopinj. Ta čas, ko se pečejo v posodi v kateri si pekel meso, popraži pol kile na tanke polmesece nasekljane čebule. Fino do rjavega popraži, dodaj meso iz pečice (naj se peče nekih 15-20 minut), zalij z buteljo kabernesavinjona (ne šparat na kvaliteti), dobro mero soli mogoče malo popra in kuhaj še tri, štiri ure.
In za moj okus so vse brinove jagode, lovor, mezga, paprika, slive, jabolka... odveč. Jed je močna in zgolj za taprave mesojedce. Seveda, če dodaš kako od zgoraj odsvetovanih sestavin, ne bo prav nič narobe.

Commis débarrasseur

Sporočilo je spremenil(a) zzak1977 dne 12. 2014 18:42

nola

12. avg 2014 22:46

moj sistem je skoraj vedno tak: poiscem dober recept iz sestavin, ki so v hladilniku plus kaksno kupim. Da je recept dober, znas sicer opazit sele scasoma in preglejujes nato podobne strani in pisce. Prvic skoraj vedno naredim po receptu, drugic ze kaj priredim. Osnov se naucis sproti. Npr kako dolgo se kuha kateri konec mesa ipd. Tukaj se mi zdi da mladim kuharjem najvec manjka. vsi bi nekaj eksperimentirali, pa ne vedo, da je treba kuhanje najprej osvojiti in se nauciti osnov, nato sele pride eksperiment. res je da je potrebno med kuho jes preizkusati in pregledovati kako je mehko, samo ce to pocnes z bocnikom vsake 10 minut, bos imel a) eno zobno nitko premalo da si vse spuces in b) do tretje oz cetrte ure kuhanja ti ga bo bolj malo ostalo. Tako da, izbiraj recepte ljudi ki znajo kuhat. To so zame na kulslo vanja, nola, mamamia, zzak, sarabande, vrtejbenka, povecini fasulas In anamarija. Za osnove marta. Najbrz sem jih se veliko sfalila ker nisem nic premisljevala da bi jih znala nastet. Samo imas ze dovolj materiala da kar zacnes po vrsti :)

12. avg 2014 22:48

Kljucna za dobro kuho je meni maillardova reakcija. Preberi si na wiki kaj to je. zakaj mislim da rudolf iz 24 kitchen ne more biti chef ali celo kaki masterchef je enostavno zato ker ocitno za to reakcijo se ni slisal in ker iz slo na nizozemsko vidimo da iz napol kuhane po nizozemsko vzgojene zelenjave pac ne more nastati dobra jed.

13. avg 2014 4:26

galactica2001 - pa se loti kuhe, kot se lotiš pečenja. poišči natančno napisan recept in se loti. Tudi za kuhanje obstajajo recepti, ki so napisani zelo natančno (tako sestavine kot postopki). In ko boš prišla čez 15, 20 takšnih receptov boš verjetno že dobila malo občutka glede tega, kako se sestavine povezujejo, strukturirajo, katere začimbe pašejo skupaj in v katere jedi in kdaj se jih dodaja... Sicer je pa pri kuhanju samo trening, trening in še več treninga. Glede okusa pa tako - nikoli ne boš dosegla enakega, kot ga je tvoja babi, ker ti bo vedno manjkala ena začimba - nostalgija. Ko boš prišla čez to 'coklo' da mora biti tako dobro oz. točno tako, kot je bilo od tvoje babice, potem se boš tudi sama lažje sprostila in razvila v dobro (ampak samosvojo) kuharico

 

p.s.: predlagam ti, da v roke vzameš kakšno začetniško kuharsko knjigo - meni je zelo pri srcu Osnovna kuharija, od otroških mi ima pa super recepte Kuhati znam!.

MaskaA

13. avg 2014 8:27

Tako nekako, da ti mama tik pred odhodom v bolnišnico podari Ivačičevo kuharsko knjigo, pusti nekaj denarcev in dve zamarzovalni omari. Pa čaraj. Tako se je začelo pri meni. Do takrat sem znala ocvreti samo jajca in skuhati makarone.

Loni Makaroni

13. avg 2014 8:44

Da postaneš dober kuhar je potrebno kar nekaj kilometrine je pa res, da jih poznam kar precej, ki kuhajo celo življenje a so kljub temu obupno slabe kuharice. Imeti moraš tudi nekaj občutka predvsem pa se ne smeš bati začimb, izvrtsno moraš poznati vrste mesa, pa še in še je tega. Sicer pa so cenjene kolegice zgoraj napisale kar precej kuharskih modrosti, pozorno jih preberi in se jih drži in ni vrag, da ti ne bi steklo . Držim pesti za te :)

hedonist

13. avg 2014 8:58

hedonist je napisal/a:

Da postaneš dober kuhar je potrebno kar nekaj kilometrine je pa res, da jih poznam kar precej, ki kuhajo celo življenje a so kljub temu obupno slabe kuharice.

rimljanka

13. avg 2014 9:31

Tole zgoraj pa takoj podpišem. Ni vsak za vse.

Predvsem mora človek imeti veselje za kuhanje, da malo eksperimetira z novimi okusi, vonji, aromami in konsistencami, preskuša nove kombinacije in postopke, predvsem pa da se seveda iz polomij kaj nauči (če delaš zelenjavo vedno na enak način, se ne čudi, če je vedno enako zanič). Vaja dela mojstra, pri kuhanju ravno tako kot pri vsem ostalem, pa še vedno se človek lahko kaj novega zraven nauči.

Predvsem pa ni nobena katatrofa, če človek ne postane taki kuhar, kot je bila babica. Popolnoma v redu in zdravo se da prehranjevati s povsem poprečnimi, pa tudi precej podpoprečnimi kuharskimi sposobnostmi - samo malo manj veselja je potem pri tem.

 

Sonja