Diplomo imam, pa vendar sem nezaposliva oseba

24. jun 2014 15:41

Ah, dobrodošel v klubu... Priporočam,  da si najdeš kako delo s stranskim zaslužkom. Saj ni res, da nimaš še kakega drugega talenta. Potem pa se bo že čez čas kje kakšno mesto sprostilo in ga boš zapolnil...

Primer: če živiš nekje blizu morja, pojdi ribe lovit in jih prodajaj. Sezona turizma je že tu.

25. jun 2014 1:30

Primer: če živiš nekje blizu morja, pojdi ribe lovit in jih prodajaj. Sezona turizma je že tu.

yulchi[/citat]

Saj se najbrž hecaš, a ne yulchi? Ne vem s katere obale se oglašaš, na naši je ribiška hudo trda in ribičem je turisti prav nič ne olajšajo.

Je pa danes že tako, da ima vsak kljukec že tako ali drugačno diplomo v žepu in kot je zelo pravilno opazil že zzak, se ne samo zgodi, ampak tudi dogaja, da so nekateri diplomanti kdo ve katerih šol celo hoteli iti študirati že kaj  - da ne bom citirala osnovnošolskih kiksov našega diplomiranega iskalca zaposlitve  saj se tedensko pojavljajo celo na tem kuharskem portalu kandidati za magistre, ki nam predlagajo, da  rešimo njihove maloumne vprašalnike, ki jih bodo uporabili v študijske namene na svojih že katerih visokih šolah.

Dobro, no. Ma prav v vsaki slovenski vasi rabimo eno visoko šolo? Pa če že, pa naj tja nastavijo šolmošterce in te naj študentarijo zlasajo do te mere, da bodo diplomirali vsaj iz znosne uporabe svojega jezika.

Mirc, ne vem kje si se šolal in  z diplomo zaključil svoj študij, očitno med vsemi študijskimi leti nisi bil kaj dosti aktiven, jaz sem sicer že v penziji, ampak ne boš verjel, se še spomnim svojih študentskih let, od drugega letnika naprej smo bili prav vsi čisto resno zagnani v delo. In smo ja, tisto diplomo narisali in zagovorili, tako, sproti.

Vem in razumem, da so danes drugi časi, ampak veš, danes ima vsaka vas svojo fakulteto. Saj  veš zakaj - da je lahko tudi ribičeva žena dekanja in da se lahko vsak nepismen junak kiti z diplomo. Pa napiše, da jo ma in da je nezaposliv. Ti gotovo nisi nezaposljiv, za ribiča najbrž ne boš, kakor je julka predlagala, čeprav bo morda tebe in njo presenetilo dejstvo, da se ribiči šolajo (in na koncu šolanja dobijo diplomo).

25. jun 2014 5:33

Odkar so uvedli maturo, je nastalo veliko nesorazmerje med gimnazijo in strokovnimi šolami. Dijaki iz gimnazij se po izkušnjah laže vpišejo na fakulteto, ker imajo več znanja, ki ga matura zahteva. Po mojem mnenju bi moral biti vsaj en strokovni predmet v oceni izenačen in zamenjliv  v oceni za vstop na fakulteto.

Brez kvalitetnega praktičnega strokovnega znanja  kadrov, ki pridejo iz gimnazije in nato visokih šol, je nastal  problem delovnih izkušenj. Teorija je postala tudi z internetom zelo dostopna, praksa pa z zaprtjem podjetij vse manj. 

25. jun 2014 7:02

S tem, da je potrebno biti "previden" ob vpisu na faks, se nekako ne morem strinjati - res je, da nas je družboslovcev veliko, in da trenutno diploma FF ne pomeni prav veliko "tehničnega" znanja, ko človek išče službo, a po mojem je cilj študija tudi to, da človek poglablja svoje znanje v nečem, kar ga zanima, veseli, v kar ni prisiljen...In s čimer se bo konec koncev ukvarjal dober del svojega življenja. Ne predstavljam si, da bi morala sama študirati npr. strojništvo takoj po gimnaziji, komaj sem čakala, da se rešim fizike in matematike! Ekonomija in marketing sta me začela zanimati mnogo kasneje, ko sem že imela nekaj delovnih izkušenj in sem ugotovila, kaj bi rada poklicno počela. Po drugi strani pa so študijski programi zelo uborno predstavljeni, ni na primer organiziranih srečanj z bivšimi študenti določene smeri, ki bi lahko povedali, kam jih je pot peljala po univerzi, in kakšne so dejanske možnosti z njihovim poklicem. Career counselling pa (vsaj v mojem času) na FF ni obstajalo.

Dodatno izobraževanje na britanski univerzi sem vpisala zato, da sem dobila teoretično osnovo na področju ekonomije, trženja, itd., ki mi bodo (upam) ob dobrem znanju nekaj tujih jezikov in nekajletnih izkušnjah z delom v tujini pomagali še enkrat najti službo v tujini - dosedanje izkušnje s slovenskimi delodajalci so porazne: ljudi je strah novih pristopov, znanj, namesto da bi sprejeli spremembe, se jih otepajo. Poleg tega pa takoj "zazvoni alarm", ko ugotovijo, da se na delovno mesto prijavlja tujec, ali, še huje, Slovenec, ki ni vedno živel v Sloveniji in bi rad odšel zopet v tujino. Slovenija je v določenih pogledih majhna, pa ne samo geografsko. Ne vem, odkar sva se preselila v "najlepše mesto na svetu", je to mesto postalo malo manj lepo.

25. jun 2014 15:44

Katrca,

malo manj jamranja bi bilo zelo konstruktivno. Poleg tega so mature "uvedli" veliko prej, preden so tvoje prababice prijokale na svet, tako da...... no, pustimo to. Ampak, resno - v petih letih čakanja na kakršno koli delo bi se pa človek že nekako prikopal do spoznanja, kateri kadri pa dobijo delo in se vsaj malo izobrazil v tej smeri, ali pač ne?

Pa nikarte misliti, da hočem zdaj strgati korenček tistim, ki ste brez službe, šlek šlek, sami krivi. Niti priblžno. Predobro vem, saj vsak dan vidim, kako in zakaj pri nas ljudje ostanejo brez zaposlitve, in boli me, da je tako. Ampak pomagate si pa tudi lahko samo sami.

Biti brez službe je seveda zelo težko. Sama sem bila tri mesece in to so zagotovo bili najdaljši trije meseci mojega življenja, ker sem se počutila kot popolna zguba. Ne predstavljam si, kako je, če to traja leta dolgo, vsekakor pa je hudo.  Ampak nova služba tudi ni nekaj, kar "dobiš". Čakati, da ti nekdo nekaj "zrihta", je kot čakati princa, ki bo prišel in potrkal na tvoja vrata. Novo službo si moraš pač narediti ali poiskati sam. In to mora biti bistvo razmišljanja vsakogar, ki se znajde v situaciji, da išče zaposlitev.

Moja služba je taka (zaenkrat jo pač še imam), da dobim v roke tudi kar nekaj prošenj - bodisi za zaposlitev ali za študijsko usposabljanje ali počitniške prakse ali za delo preko študentskega servisa. In lahko povem kar takoj, da za nič od tega nima prav nobenih možnosti tisti, ki (1) napiše, da bi delal kar koli in/ali (2) pošlje pismo polno pravopisnih in slovničnih napak (razen, če ni tujec in se trudi napisati dobro prošnjo v njemu tujem jeziku, sicer so pa kvalifikacije in motivacija v redu). Sem od ene nadobudne mladenke enkrat slišala - ja saj ne rabite Šejkspira. Res ne, hvala bogu. Ampak mogoče pri motivacijskem pismu res zamižiš na eno ali obe očesi, če iščeš nekoga za delo, ki ne zahteva nobenega znanja in komunikacijskih sposobnosti; če pa gre za delo, ki zahteva visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo, potem je pa vendar jasno, da bo ta človek moral od časa do časa ustvariti tudi kak pisni izdelek, ne glede na profil; če ne drugegaa, bo moral dati od sebe kaka navodila, spisati delovne postopke, pisati strokovne članke, oddajati poročila o svojem delu nadrejenim, da ne govorimo o naročnikih. Menda ja ne mislite, da si srednje in male firme ali javni zavodi lahko privoščijo lektorje, ki bodo spravljali v red umotvore "strokovnjakov"? Pa verjemite, da od študentov v zadnjih letnikih univerze in tudi od diplomantov kar pogosto dobimo v roke skrpucala, ob katerih se resno sprašujemo, ali so ti ljudje sploh pismeni, oziroma, kako so se pretolkli skozi osnovno šolo. Ali pa take, ki trdo verjamejo, da ne spada v njihov delokrog, da po osmih urah dela v laboratoriju tega za seboj tudi pospravijo.

Seveda ni recepta, kako najti delo. Ampak ne morete ga dobiti, če prepisujete prošnje z interneta, če ste sive miši, ki se prav v ničemer ne razlikujejo od vseh 99 drugih, ki so se prijavili na isto prosto delovno mesto, če ne pokažete vsaj malo interesa, da bi res delali točno to delo v točno tej firmi. Če se recimo prijavljate za delo v tovarni varistorjev, vsaj prej poglejte na internetu, kaj varistor sploh je, če že mislite delati v njihovi prodajni službi. Ugotovite, kaj potrebujejo in kaj od tega lahko ponudite. Tudi ni prav dobro, če se skregate s kadrovnikom na razgovoru za delo. Ti so včasih res prave cvetke in mislijo, da so boga potegnili za jajca, ko od nesrečnikov na oni strani mize zahtevajo "no, zdaj pa mi najštejte tri vaše največje slabosti". Verjemite, kdor v takem primeru skrušeno prizna, da zjutraj običajno zamuja, kdaj pa kdaj spregleda kake podrobnosti in ne mara plešcev, ta je vsekakor zamolčal svojo največjo slabost, namreč neumnost. Če iščejo prav take, je pa tako ali tako bolje, da poberete šila in kopita prej kot prepozno (razen, če niste res neumni).

Pa ne bojte se dela v tujini. Saj ne greste v izgnanstvo, greste po izkušnje, ki jih doma ne morete dobiti. Ne mislim toliko na strokovne izkušnje (no, tudi te) - predvsem je to izjemna življenjska šola, ki skriva tudi marsikatero presenečenje. Tudi vaših otrok ne bo pobralo, če jih vzamete s seboj - nasprotno, obdarili jih boste z izkušnjami, ki jim bodo kasneje v življenju samo koristile. V bistvu se res vse življenje odpirajo nova in nova vrata, ampak samo tistim, ki se potrudijo, da sploh pridejo do njih.

Kar se pa izbire študija tiče: še kako pomembno je, da razmislite, kaj bo z vami, ko diplomirate. Študirati, kar vas najabolj veseli, je že lepo, ampak saj ste vendar odrasli in sami veste, da se boste morali potem nekako tudi sami preživljati. Izgovor "nam niso povedali, da ni služb, ko smo se vpisovali", je presneto klavrn. Saj ste vendar odrasli, zavrtite no pred vpisom glavo naokoli, poglejte malo po zavodih za zaposlovanje, kaj se ponuja. Če smo že uničili celotno našo tekstilno industrijo  - a je res konfekcijska tehnologija najbolj pametna izbira? ALi sploh imate predstavo, kaj počno komunikologi in kaj v praksi delajo? Biti vam mora jasno, da enih kadrov potrebujemo pač več kot drugih, razmislite vnaprej, ali boste opravljali delo, ki bo samo prihajalo k vam (recimo pacienti k zdravniku na urgenci), ali se boste morali sami kot svobodnjak prodajati na trgu (recimo kot dramaturg ali filozof), pa kako boste posekali konkurenco (recimo kot frizer v Spodnji Šiški, kjer so posejani na vsakih 100 m eden).

Saj ni lahko, spada pa k življenju. Vsakdo jih vsake toliko dobi po glavi, vsake toliko pa se mu tudi odškrdnejo nebesa. Potruditi se moraš in srečo potrebuješ - samo eno ali drugo nikoli ni dovolj, vsaj ne na dolgi rok.

25. jun 2014 22:46

Če se prav spomnim letnice, sem nekje okrog 1982 predlagala v šoli, da bi uvedli še eno uro tujega jezika, na naši šoli je bila to angleščina in to ena ura na teden.  Tudi takrat so me zavrnili in očitali vse mogoče, no letos pa bo že drugi jezik obvezen na določeni stopnji, pa zenkrat po poročilih v medijih še učiteljev manjka. Saj ne jamram, le z mojega zornega kota se tako vidi.

Včasih smo otroci najprej razmišljali  ob koncu osemletke takole: Grem na strokovno šolo, se bom izučil poklica. Tako bom lahko takoj dobil službo. Če mi bo dobro šlo, bom šel naprej na fakulteto. Če mi spodleti, poklic že imam, ne bom ostal staršem na strošek.

Šolskim strokovnjakom pa prošnja: Ne vem zakaj zadnje čase tako vneto pošiljate po medijih našo mladino v tujino s trebuhom za kruhom? Naučite naše otroke takih znanj, ki jih Slovenija potrebuje, da bodo naši strokovnjaki lahko v čim večjem številu  ostali v Sloveniji, uvozite raje odgovarjajoče učitelje, če jih pri nas primanjkuje.

26. jun 2014 7:18

Katrca 11, za začetek ti povem, da nihče naše mladine ničesar ne nauči, noben učitelj, vsak SE NAUČI SAM, le pot, ki jo je med učenjem treba prehoditi, učitelj (ne glede na spol, da se razumemo) oljaša. Tako je moje prepričanje, podprto z vsaj toliko leti izkušenj kot je stara menda tvoja ideja o uri več angleščine.

Sama bi (in izkušnje limnol mi še kako pritrjujejo, pa tudi na tem portalu se to pogosto vidi) dodala kvečejmu kakšno uro materinščime več (na teden, seveda). Ve se, čemu.

Kateri šolski strokovnjaki pa tako vneto pošiljajo otroke v tujino? In zakaj bi se te tujine bali? Zaplankanost ni nekaj, k čemur bi koga spodbujala. Odprtost v svet (s primernim odnosom do domovine) je pač nekaj, kar lahko le bogati.

In nimam pojma, kaj si ti pod uvozom učiteljev predstavljaš (mimogrede, naši mladi naj ne bi odhajali v tujino, oni od tam pa naj bi pri nas učili, praviš, kako dvolično).

Dvomim pa, da med tistimi stotisoč in toliko prijavljenimi na ustreznem zavodu ni ljudi, ki bi imeli kvalifikacije za učenje tujega jezika v 2. razredu OŠ, za to "stopnjo" gre v novem šolskem letu. Tudi to je ralenost, da imajo  na mnogih šolah imajo učitelji ustrezne izobrazbe zmanjšan obseg dela. Je pa najbrž res, da ni vsako delovno mesto (ali le del obveznosti) za prvim vogalom ali sosednjimi vrati.

Ja, morda ste res včasih otroci razmišljali, kako je bolj pametno najprej na poklico šolo. Dandanes ŽAL prepogosto razmišljajo straši (otrok pa sploh ne slišijo). In rinejo otroke tja, kamor taisti otroci ne sodijo, nimajo motivacije, veselja, ...... V njih glavah bi bilo treba marsikaj pospraviti, v glavah staršev, seveda. Za začetek. Ker utemeljitev, da hočejo otroku v življenju najboljše, ne zdrži, ko nekoga, ki se je pretolkel skozi OŠ s trojkami in dvojkami, rinejo na gimnazjio, po možnosti splošno (on pa si želi biti kuhar, recimo).

Ekonomski migranti so vedno bili, včasih v večjem številu, včasih v manjšem, razlogi so bili ekonomske, včasih tudi druge narave. Ko svet postaja ena velika vas, se tega ni bati, če gredo v svet ljudje, ki vedo, kdo so, kje so njih korenine, ampak, vse to se začne pa vsajati v njih krepko prej kot v šoli.

rimljanka

26. jun 2014 9:40

Joj, Rimljanka, saj vem, da so tipkarske napake, pa vendar.....

Jaz si ponavadi vzamem tisto eno minuto in še enkrat preberem, kar sem napisala, ter jih popravim.

Ravno danes smo imeli sestanek na moji šoli o kadrovanju v naslednjem šolskem letu in samo to lahko povem, da je lahko na zavodu tisoče ustreznih kadrov za poučevanje jezika, pa jih ne smemo zaposliti, še več, tudi naše zaposlitve se zmanjšajo vsaj za 1%. Tudi jaz bi rade volje delala še na kakšni drugi šoli, saj imam do konca zmanjšan obseg dela  (90,3%), pa nikjer več ne zaposlujejo. Ministrstvo namreč novih zaposlitev, pa tudi nadomeščanja porodniških, dolgotrajnih bolniških ipd. ne oddobri, ampak ravnatelj prerazporedi delavce znotraj zavoda. OŠ pa itak ni tako težka, da ne bi mogel vsak učitelj učiti vsakega predmeta (izjava g. ministra, pač enega).

Upam, da ne dobim letos septembra pogodbe za skrajšan del. čas.

O odnosu Slovencev do slovenščine pa raje sploh ne bi.

26. jun 2014 11:25

Res je, se v celoti strinjam. Največji zaposlovalec pri nas je bil zadnja leta (no, vsaj tam nekje do leta 2010) prav javni sektor, pa naj gre za javno upravo, javne zavode ali ministrstva. Ta je tudi pobral večino družboslovcev, ki zdaj tičijo na zavodu za zaposlovanje. Pa precej mladih diplomantov se je vsako leto vključilo v program mladih raziskovalcev. Zdaj so se te zaposlitve praktično v celoti ustavile, saj ne smemo nadomestiti niti najnujnejših kadrov, ki iz kakršnih koli razlogov odidejo. Kaj šele, da bi vzeli koga novega. Celo zavodi, ki so uspeli na mednarodnih razpisih pridobiti projekte in evropski denar za plače, ne smejo za določen čas zaposliti novega sodelavca, ki bi ga za delo na tem projektu potrebovali, četudi ne bi stal države niti centa. Gospodarstvo je pa na tleh, ne bi zdaj razpravljalo o tem, zakaj.

Vseeno pa se mi zdi, da se nismo pripravljeni kaj veliko naučiti iz tega in se postaviti na svoje noge, še kar nekako čakamo, da se bo nekaj samo od sebe nekako uredilo. Se ne bo, če ne bomo uredili sami, in če si ne bomo sami ustvarili svojih služb. Od tu dalje pa nič več - ker bi bila to že politika, ta je pa tu prepovedana.

26. jun 2014 11:45

Da te ne bo preveč bolelo, marjja, sem tipkarske napake popravila, slovničnih mi nisi očitala. Morda pa, ko sem pisala, tiste ene minute nisem imela.