Glaziran 'rimski lonec'

21. maj 2014 12:50

Ko sem odstranila pokrov, je bil ŽE rahlo upadel, in tak je potem ostal do konca pečenja.

Odprla sem tudi zato, ker sem se bala, da se mi bo zgornja stran popolnoma prijela na del kruha, ki je narasel čez rob spodnjega dela lonca (in deloma se tudi je prijel). Je pa zelo verjetno, da sem ga polomila (tudi) pri vzhajanju....

Drugič bo pač brez pokrova, če ne bo šlo za kruh brez gnetenja.

22. maj 2014 0:56

MiriBon, po mojih kruhopekarskih izkušnjah (ugibam) zna bit, da ta tvoj "upadli" kruh ni bil kriv pekač oz. lonec ampak dejstvo, da ti je testo preveč vzhajalo. Preveč vzhajano testo "pade skupaj" čez nekaj časa.

Ko testo za kruh po prvem vzhajanju premesimo, ga oblikujemo v hleb/štruco in ne pustimo vzhajati predolgo. Dovolj je, da se spet "napne" v približno velikost prvič vzhajanega testa, nato ga damo takoj v pečico.
Če nam vzhaja preveč, se pogosto zgodi, da je hleb ves "napihnjen", ko pa ja samo premaknemo ali se ga dotaknemo, "spusti dušo" kot počen balon.
Testo je ravno prav vzhajano takrat, ko se pod lahnim pritiskom s pstom vda, nat pa se hitro vrne v prvotno obliko 

Kar pa se bojazni, da bi se znotraj glazirani glineni lonec oz. pekač navzel vonjav oz. tekočim od pečenja, je ta popolnoma odveč.
Glazura ni porozna, zato ne vpija ničesar. Glazura je (po domače povedano) kot steklo, enaka je verjetno na tvojem loncu kot tista na keramičnih skledah ipd.

Sama imam dva okrogla pekača, zunanje stene so "surove", notranjost je glazirana. Uporabljam ju za razne narastke, prebranac ali preprosto za pečen krompir ali zelenjavo s kakimi dodatki. Po uporabi operem kot vso drugo posodo, ročno.
Proizvajalec mojih pekačev je predvidel, da se take posode pred uporabo za nekaj minut namoči v vodi, da zunanje stene vpijejo nekaj vlage. Potem pekač napolnim in položim v ogreto pečico. Noben pekač mi še ni počil, pa tudi prav nobenega okusa/vonja po hrani ni zaznati v čistem pekaču, itak.

Evo ena stara fotka gratiniranih testenin v enem od mojih glinastih, znotraj glaziranih pekačev:

22. maj 2014 1:08

Glede na Rikov opis "gurmanskega lonca" pa bi rekla, da to ni enako loncem, ki so znotraj popolnma glazirani (kot recimo tale pekač, ki je na moji sliki).
Riko namreč omenja "porozno glino in le DNO tanko glazirano" - stene lonca pa so očitno neglazirane, porozne, kot pri klasičnem "rimskem loncu".

Seveda se pri kuhanju v taki posodi maščoba, tekočina, aroma ... vpije v stene, česar pa se pri znotraj polno glaziranem loncu ni bati

Moja prijateljica je na lončarski delavnici v Vojvodini sama naredila nekaj t.i. "zemljanih lonaca", glinenih loncev za kuhanje, ki niso glazirani. V njih kuha na odprtem ognju, na plinu in na štedilniku na drva razne "čorbe" tipa "svadbarki kupus", pa sarme in podobno.

Lonci in njeni "kupusi" izgledajo natanko tako kot tile na povezavi:
http://kuhinjazaposlenezene.blogspot.com/2014/01/svadbarski-kupus-trad
Ker vedno kuha v teh loncih nekaj na temo kislega zelja in svinjine, verjetno okus (če ga kaj ostane od prejšnje uporabe), ne moti. Ne vem, ker teh stvari še nisem poskusila.
No, ja, v Guči sem jedla nekaj podobnega, brez mesa, tam pa so kuhali neko "postno zelje" v ogromnih, skoraj meter visokih glinenih loncih, super je bilo

22. maj 2014 8:15

Ja, najverjetneje je bilo krivo predolgo vzhajanje (zadnjič sem ga pustila vzhajati v pokritem loncu in tako sem zgolj na pamet ocenila, koliko časa je bil že narasel...

Za vonj in pa okus sicer nisem rekla, da se jih glazirana različica navzame (malo se me je narobe razumelo že v prejšnjih objavah), zanimalo me je predvsem, ali se splača namakati pokrov, ki je neglaziran.

Očitno pa sem Rikojevo objavo narobe razumela, tako da hvala za razlago in pa seveda za dodatni info. Much appreciated!

Mi je pa uspelo najti sliko lonca, ki je podoben našemu: http://www.austinsupperclub.com/2013_11_01_archive.html oz. http://4.bp.blogspot.com/-GrUUsXVaQBE/UpdoSvoGQUI/AAAA in zdi se, da ni bojazni, če v razbeljen lonec vržeš testo na sobni temperaturi. Važno je samo, da gre za kruh brez gnetenja. Lesson learned~