Glaziran 'rimski lonec'

Predem se usuje plaz kritik - vem, da pravi rimski lonec ni glaziran (sem prebrala večino preteklih tem) in da se glaziranim različicam pravi 'gurmanski lonec', ali pa enostavno obični obdelan glineni pekač s pokrovom.

Imam pa naslednje težave oz. vprašanja, ker sem pri njihovi uporabi še precej bosa...

1) Na zadnje, ko sem v njem pekla kruh (mešanica bele in polnozornate moke), se mi je 'sesedel' oz. je med peko upadel. Ideas why?

2) Opažam več vrst nasvetov glede njihove uporabe.

Nekateri ga za peko kruha segrejejo in potem vržejo vanj testo za kruh brez gnetenja (ali obstaja možnost, da pekač poči? kako močno pa se ga v takih primerih sploh lahko segreva?), spet drugi pustijo, da kruh v njem vzhaja in ga nato dajo v hladno pečico (kakšen je potem postopek - pol časa na višji temperaturi zaprt, potem pa znižaš temperaturo in odstraniš pokrov za končnih 20 minut? + meni se je tako enkrat MOČNO prijel na zgornji del pokrova, kjer pač ni bilo peki papirja... :s)

3) Kako je z okusom v primerjavi s pravim rimskim loncem - čisto drugo zgodba, ali pač primerljivo?

4) Predvidevam, da se ga ne namaka, ker je glaziran (ali pač? pokrov je namreč brez glazure).

5) Je sploh mogoče dobiti tisto značilno tanko skorjico kruha, ki navadno nastane ob peki pri zelo visoki temperaturi v vročem loncu (a-la na način kruha brez gnetenja), če je lonec na začetku hladen (kruh v njem vzhaja) in se počasi segreva ter dolgo peče.

6) Glede na mojo zadnjo polomijo ne vem, ali se mi še splača v njem peči kruh, bi pa probala mešanico zelenjave in rib - se bodo okusi prav tako (ali vsaj primerljivo dobro) mešali, kot v pristnem rimskem loncu?

7) Groza me je, da bi počil, če bi v zelo vročega dala testo/hrano sobne temperature. Je bojazen upravičena, ali pa poči samo, če bi v vroč lonec vrgla npr. zmrnjeno testo oz. hrano? Do kakšne temperature pa ga je sploh priporočljivo segrevati (nekje sem prebrala, da samo do okoli 180 stopinj, kar pa se zdi zelo malo za peko kruha).

Life is war against boredom~

19. maj 2014 23:50

Kaj pa ce nibga raje imela za kaksno pecenko? 

20. maj 2014 7:43

Še pride na vrsto...ampak sem najprej hotla priti do dna, zakaj mi je kruh upadel (prvič, da se mi je kaj takega zgodilo) + ostalih nekaj vprašanj.......ampak očitno na tem forumu ni veliko uporabnikov/-ic te zadeve.

Škoda~

20. maj 2014 8:48

Jaz ga uporabljam samo za peko mesa z zelenjavo in krompirjem ali kakšnih zimskih zložencev (fižol, meso ...).

Imam pa neglaziranega, torej ga vedno potisnem v mrzlo pečico, prej pa namakam.

Glede kruha ti ne morem pomagat, ker je moj največji dosežek kruh iz kruhomata. Pa še to sem nehala ...

20. maj 2014 9:46

Moja izkušnja s to zadevščino je šla takole: notri sem enkrat spekla lososa v testu.  Vonj po tem, kaj se je peklo notri je ostal. Potem sem še nekajkrat spekla lososa v testu v tem loncu. In razmišljala, kako naj na lep način povem osebi, ki mi je lonec podarila, da je preprosto preveč drago kupovati karkoli za to, da se notri peče samo en tip hrane.  S tem, da je bil ostanek vonja, ne glede na to, v čem vse se je glina namakala, vedno močnejši. Na koncu je zadeva malo počila in je ekspresno romala v kontejner za mešane gospodinjske dopadke na Barju.....

20. maj 2014 14:43

Hm, saj to je to, tale naša lončena zadevščina (oz. njen spodnji del) je premazana in nasvetov za uporabo, čemur bi se lahko reklo kvazi rimski lonec, skoraj nikjer ni za najti. Ugibam, da deluje podobno kot obični pekači s pokrovom, sam mi je malo bedno, da kruh izgleda, ko da se je kdo nanj med peko usedel, pa ne vem ali je kriva napačna uporaba lonca, predolgo vzhajanje ali pa kaj drugega.

Ker je glaziran, se ga (verjetno) tudi ne namaka, saj verjetno ne bo vpil kaj dosti vode (verjetno se potem tudi ne navzame vonja hrane, ki jo pečeš/kuhaš v njem), me je pa zanimalo, če se splača namakati vsaj zgornji pokrov.

Pač, bomo probali po poti trial&error ... pri čemer pa verjetno ni za pričakovati skorjice kot iz krušne peči :c (ali pač?)

@mamamia, that's unfortunate, haha. Pa sem mislila, da vse obvladaš, tsk tsk!

Life is war against boredom~

20. maj 2014 14:50

MiriBon, jaz da vse obvladam?  Hehe, do nedavnega še palačink nisem spravila skupaj ...

20. maj 2014 15:00

Jasno, da se bo v rimski lonec, če ni glaziran, "vlezel" vonj. Enako velja za litoželezno posodo. 

MiriBon, če spečeš Kruh brez gnetenja bo imel zagotovo skorjo kot kruh iz krušne peči.

21. maj 2014 0:07

No ja, prvič slišim, da se glazirani lončeni posodi reče 'gurmanski lonec'. Jaz te posode poznam kot lončevino različne trdote in kvalitete in jih, odkar sem se zavezala kuhariji, zvesto kupujem in uporabljam že več kot pol stoletja tako na živi žerjavici kot na plinu in tudi v pečici.

Miribon, ne vem, kaj konkretno ti je šlo med peko narobe, ampak jaz običajnega kruha ne pečem nikoli pokritega in mislim, da ga tudi ti ne bi smela, razen, če se nisi odločila za kruh brez gnetenja.

Meni se je enkrat zgodilo, da sem spekla kot že xkrat en pekač okusnega kruha, ampak ker sem se zaklepetala, ga nisem takoj stresla iz pekača in ga dala hladit in sem potem lahko servirala eno ja, sesedeno kvašeno upadlo mizerijo. Ali te to spominja na tvoje pecivo? 

21. maj 2014 8:46

Hm, moj je upadel že med peko (po 15-20 minutah sem odkrila pokrov), verjetno zato, ker je bil pokrit - mislila sem probat način pečenja za kruh brez gnetenja, ampak očitno je primeren samo za slednjega (?). Mogoče pa je bila krivec ponozrnata moka (razmerje je bilo tam okoli pol-pol).

Kako ti ga je pa uspelo strest iz pekača? Moj se je namreč tako zelo prijel (mogoče sem preveč skoparila z moko), da sem ga po kosih jemala ven, tako da zdaj vedno uporabljam peki papir.

Aja, poimenovanje 'gurmanski lonec' sem našla v eni od preteklih objav:

Life is war against boredom~

21. maj 2014 12:43

Zakaj ti je upadel kruh že med peko ne vem, če ugibam, bi rekla, da mogoče tudi zato, ker si med peko odpirala pečico in jo tako ohladila. Zakaj pravzaprav si se pa po četrt + ure pravzaprav sploh odločila odkrivati lonec?

Dvomim, da sta moka in razmerje med njo in tekočino česarkoli kriva, najbrž si premalo zamesila in mogoče tudi premalo vzhajala.

Poskusi še kakšenkrat, meni se zdi vsaj prvič čisto pametno natančno slediti receptu.

Eksperimenti pridejo na vrsto potem, seveda vsi nekaj poskušamo, posreči se pa, vsaj ponovljivo, navadno le virtuozom, ki že v nulo obvladujejo svoj instrument, materijo in postopek.

Velja za violine, kastrole, smučke in tudi za copy/paste prakso.