29. maj 2014 4:11
Ko sem bila v najstniških letih, bi si tako rada pobarvala lase. Takrat sem razmišljala, da bi se pobarvala na karkoli, malo za spremembo, pa mogoče mi druga barva bolj paše, pa znanci me ne bodo takoj spoznali, zabavno bo! V tistih časih bi me takoj razglasili za pokvarjeno punco, doma bi bil cel kraval. Da je barvanje drago, mi niprišlo na misel.
Pa sem si rekla: ko mi bodo začeli lasje siveti, si jih bom pobarvala. V vse mogoče barve, takrat bom imela izgovor. In sem pričakala sivenje las in pričela z barvanjem. Najprej na temnejšo barvo - groza, še bolj me je postaralo, nato na svetlejšo - se mi je zdelo, da se mi koža na glavi kar skozi vidi, o rdeči varianti ne bi izgubljala besed, takrat nihče ni opazil, da sem se zredila, le v lase so gledali.
S poskusi sem našla barvo, ki je po mojem trenutnem okusu. In strinjam se s tistimi, ki se bolje počutijo, če jih iz ogledala pogleda ena lepo "zrihtana" oseba.
Katrca11