Tapkanje

28. jan 2014 19:00

Se tudi slučajno ne strinjam! Verjetno je res malo bolje, kot pred dvesto leti, ampak to še ne pomeni, da je ok. Še vedno smo primitivci, kar se tiče odnosa do tistih, ki niso v sredi Gaussove krivulje.

lp

28. jan 2014 19:37

Mislim, da je precej bolje kakor še pred dvajsetimi leti, se je pa treba truditi. In tudi take rubrike mogoče kaj premaknejo na bolje.

28. jan 2014 20:50

Zelo dobro poznam,kakšen je odnos ljudi do tistih,ki so drugačni,konkretno do težko telesno in duševno prizadetih.Sem mama enega takega in velikokrat sem bila razočarana nad okolico.Saj z leti dobiš dokaj trdo kožo,a še vedno so trenutki,ki bi jih najraje izbrisala.Našega fanta moti vse,kar mu ni sprejemljivo in temu primerno tudi odreagira.In žal,velikokrat raje ostanemo doma,kot pa,da bi odgovarjala na vedno znova ista vprašanja,zakaj pa dela tako,zakaj grize sam sebe in podobno.Da ne bo razumljeno napak,nimam problema o tem govoriti,samo vedno pač nisem pri volji.Z leti sva se z možem prilagodila in tudi naučila,kako ga pomiriti.In najbolj grozno je,ko ti nekdo reče,to bi mu pa že lahko dopovedala.Ja,ko bi bilo to tako preprosto.

 Zato pa sem še bolj vesela,ko sem pred leti začela spremljati kulinariko,tukaj najdem tudi kaj  za svojo pomiritev,pa čeprav je to zgolj prepirček,kako se kakšna stvar pravilno skuha.Vsem en velik

28. jan 2014 21:10

Jaz takim pametnjakovičem in vsevednežem rečem, naj dopovejo nekomu z vodenimi kozami, naj nima izpuščajev.

lp

29. jan 2014 12:56

miszmoke, ob tem se takoj spomnila na tole pismo,  ki ga je objavila mama avtisticne deklice na svojem blogu in nam da priblizen uvid v zivljenje starsev avtisticnih otrok in odnosa okolice, ki pa v realnem svetu vse preveckrat ni niti priblizno tak kot v spodnjem zapisu:

http://www.goteamkate.com/1/post/2014/01/dear-daddy-in-

29. jan 2014 13:15

Svenska, res lepo pismo, dokaz, da lahko tako narediš, če imaš srce in znaš otroku prisluhniti. V današnji divji časovni stiski pa tudi premnogi starši svojih zdravih otrok ne znajo tako lepo umiriti in se z njimi ukvarjati, saj jih ves čas preganja kopica dela. Nimam recepta, ne poznam rešitve kako ravnati.