Tapkanje

27. jan 2014 11:53

Sem se naspala,bilo je kratko,a baje z leti človek potrebuje manj spanja in šlo je brez tapkanja.

27. jan 2014 23:03

Pred kratkim sem naletela na EFT tehniko. Sicer je nisem poznala, ampak kamorkoli sem se obrnila, sem naletela na njo. Sem se odločila to stvar "raziskati" in sem si v knjižnici sposodila knjigo o tem. sem želela EFT za telebane, pa mi jo je ena gospa splela pred nosom . Ko jo preberem do konca, bom tudi sama poskusila, da vidim, če je kaj na tem. Dokler pa tega ne storim pa ne morem drugim tupiti v glavo ali je vredu ali ni - tako kot to počnejo nekateri, ane?

Na splošno sem pa mnenja, da če človek potrebuje sprostitev, si sam izbere kaj bo za to naredil - šel na pijačo s prijatelji, sprehajal psa, šel v šoping ali pa se pač trkal po čelu - vse kar naredi, je popolnoma njegova odločitev, ki je drugi ne rabijo zaničevati in se ji posmehovati.

Pa hvala tistemu tam zgoraj, da danes še obstajajo ljudje, ki imajo kakršnekoli težave, da lahko samo globoko vdihnejo in težave same od sebe izginejo

27. jan 2014 23:27

Kje pa si bila, Sunny09, da si naletela na EFT tehniko, kamorkoli si se obrnila?

28. jan 2014 0:26

Eh, sunny09, stvari same po sebi nikoli ne izginejo. 

Vaja pa dela mojstra in skorajda vsakdo se lahko potrudi, da reši vzrok stresa ali tegob, ko  je težava še teżavica. Sčasoma to postane tako avtomatsko kot dihanje in slej ko prej se zaveš, da si človek brez velikih problemov in posledično brez stresa. Potem greš v telovadnico zgolj zato, da pokuriš odvečno energijo. 

28. jan 2014 8:15

Pred časom sem šla na koncert dalmatinskih klap in sem s sabo povabila preprosto gospo, za katero sem prepričana, da je res uživala, sama pa nima denarja, da bi si tak koncer privoščila. Sedeli sva na VIP sedežih, v parterju. Atmosfera je bila čustveno nabita. Med poslušanjem se je nagnila k meni in mi povedala, da ji bo srce skočilo iz prsi, tako je vzmemirjena. Naenkrat je začela s tapkanjen glave, prsi in roke. Skoraj so mi padle oči iz jamic. Jasno mi je bilo, da se pod reflektorji dobro vidi, kaj počne in mi je bilo na začtku neprijetno. Globoko je dihala, vendar ni hotela iz dvorane. Na poti domov mi je povedala, da bi brez tapkanja ne mogla hoditi.

Doma mi je svakinja, ki je iz krogov strokovnjakov iz psihiatrije, pojasnila, da je tak način sprostitve srečala pri več svojih pacientih in da naj bi bila to metoda sproščanja, sama pa meni, da gre za odvračanje pozornosti. Tudi mama je o tem že slišala, jaz pa nikoli.

Zato so gornji zapisi zame res dobrodšli. Aja, gospa, ki sem jo povabila, je psihiatrični bolnik.

28. jan 2014 8:58

Drži, vsak po svoje si pomaga, upam le, da vsi ti tapkajoči se ob pogledu na, na primer, avtista in njegove spremljajoče gibalne vzorce odmaknejo bulječe oči in brezglav strah.

lp

28. jan 2014 10:24

Ja, počasi se učimo. Zadnjič je Gojc v intervjuju dejal, koliko težav je imel v mladosti kot dislektik.Imele je srečo, ker ima tako mamo, da je prepoznala njegovo motnjo, ga vzpodbujala in je lahko prišel do tu, kjer je. V družbi je res težko biti enakovreden "normalnim". Prišli so časi, ko smo vedno bolj ozaveščeni in drugačnost ni nujno tudi obsodba na samoto. Danes se ljudje z motnjami takimi in drugačnimi že enakovredno vključujejo v življenje. Zato je pomembno, da se učimo, spoznavamo nove metode, ki lajšajo življenje in prepoznavamo težave tistih, katerim življenje v startu ni bilo naklonjeno. In takih je vedno več, zato je tudi oblik pomoči vedno več.

28. jan 2014 15:21

Glede na to, da je dislekcija kratek stik (na grobo rečeno) in si je nihče ni izbral po želji, sem mnenja, da danes ni čisto nič več dislektikov, kot jih je bilo včasih. Takrat se o tem pač ni govorilo. Tukajle je seznam znanih dislektikov, samo ni mi jasno, kako so za Da Vincija to pogruntali. 

Enako je z gay-i. Ljudje pravijo, da jih je danes veliko, prepričana sem pa, da včasih tega pač niso upali pokazati na vzven. 

28. jan 2014 16:12

Prvič v eni trgovini, ko sem od prodajalke zvedela za to, drugič mi je ena stanka omenila, tretjič sem naletela na eno skupino na FB, nekje zasledila članek ipd... ker sem za to stvar slišala večkrat v zelo kratkem času (da ne bo pomote, nisem jaz omenjala tega), sem se odločila, da tudi sama kaj preberem o tem... ni pa nujno, da bom karkoli od tega izvajala... ampak tega tudi ne bom zaničevala, dokler sama nimam razjasnjenih pojmov in dokler sama tega ne poskusim.. ni treba vedno slediti množici...

Tudi jaz menim, da gre bolj za odvračanje pozornosti....

Vsak ima neke svoje težave in vsak se z njimi spopada, kot se pač lahko - eni lažje, eni težje... vsake metode, ki življenje malo olajšajo, so pa vedno dobrodošle..

28. jan 2014 16:13

Po mojem "takih" ni danes nič več kot v preteklosti, le da so takrat veljali za čudake in so se jih ostali pač raje izogibali. Saj tudi danes ni lahko biti drugačen, ampak vsaj malo manj izločeni iz družbe so taki ljudje, kot so bili pred desetletji in stoletji. Vseeno pa smo še zelo daleč od tega, da bi bili sprejeti.