Tradicionalno nedeljsko kosilo

9. dec 2013 16:26

Ko takole prebiram vaša nedeljska kosila, skoraj ne morem napisati kaj novega. Tudi mi smo imeli doma vedno nedeljsko kosilo, pa tudi sama sem nadaljevala to tradicijo. Otroka me še zdaj pogosto spomnita, kako smo vedno poslušali zraven oddajo "naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo".

Mi je pa zadnji stavek od Julči dal misliti. Včasih ni bilo tako lahko kupiti vse kar imamo danes, ali ker ni bilo denarja ali ker ni bilo tako založenih trgovin kot so dandanašnji.Dejstvo je tudi, da toliko kot danes vemo o hrani, nismi vedeli nikoli prej. In ta nedeljska kosila so bila pravzaprav največ, kar je gospodinja spravila skupaj. Čez teden se večinoma ni jedlo meso, bolj enolončnice, razne palačinke in šmorn...V nedeljo pa je moralo biti meso, temu pa je sledil običajno še krompir, solata itd. Veliko je bilo odvisno tudi od iznajdlivosti gospodinje. Jaz sem kot otrok tudi šla k bližnjemu mesarju po pol kile za juho, če mama ni utegnila, pa me je poslala. Še dobro vem, da mesnica ni bila tako polna kot so mesnice in prodajalne polne zdaj. Zdaj ni da ni. In danes smo vsi, ne samo otroci postali izbirčni, ker pač lahko izbiramo. Jaz sem vesela, da je tako, se pa rada spomnim tistih časov. Saj nam ni bilo hudo, ker nismo niti vedeli, da je lahko drugače. Lačni pa nismo bili, saj naša družina ne.

Še vedno kdaj naredimo nedeljsko kosilo, preprosto zapaše. Večinoma pa kuham bolj po moderno, kar pomeni več žitaric, zelenjave, manj kalorične hrane. Svet je postal globalna vas, spoznali smo okuse od drugod, jih posvojili in to je porinilo našo tradicionalno kuho malo v kot, čisto jo pa najbrž ne bo nikoli. In prav je tako.

Ko takole gledam kuharijo od vsepovsod, tudi druge, danes zelo razvite in kulinarično priznane države niso ravno pretirano bogato kuhale. Pri tem mislim na ljudstvo seveda, v visokih krogih ni bilo odrekanj.Pica je lep primer hrane, ki je danes postala pojem, izhaja pa okolja, kjer je bila revščina.  Itd.

9. dec 2013 16:47

Nismo imeli tradicionalnega ned. kosila, smo pa jedli govejo juho in tenstan krompir kadar je naneslo in to zelo pogosto. Meni je kombinacija izjemno všeč, zakaj da ne , zraven pa korenček iz juhe oz. v tem času tenstano zelje, to se ne naveličam. Samo da jaz tenstam s čebulo in ocvirki ali zaseko, kar je, tata pa ni dajal čebule. Če se spomnim se skuha juha na nedeljo, čene pa kak drug dan in si naredimo nedeljsko kosilo na čet ali pa tor .

Lp

9. dec 2013 17:04

Oh, nostalgija (leti na pisanje naor).... Na mariborskem radiu je bilo "Želeli ste, poslušajte!" in to v nedeljo opoldne, trajalo je pa v neskončnost.  Še zdaj mi reže po ušesih tista "Adijo, adijo mornarček, s teboj bi prestala vsak morski viharček. Čeprav se ne vrneš s kraja morja, nikar ne pozabi, da tvoja sem bla....", ob kateri je stari ata še prav posebej navil gumb na radiu. Je ni goveje župce, ki se mi ob taki spremljavi ne bi zataknila.Rezultat je ta, da - če je že izjemoma doma nedeljsko kosilo - je radio ugasnjen, kvečjemu se vrti kak CD z lahkotno glasbo, kateri od Straussov ali Vivaldi ali kaj iz zadnjih dveh stoletij, skratka nekaj nevtralnega, kar ne povzroča krčev pri nobenem od jedcev.

Hrana pa ni predpisana. Če že kuham, kuham bodisi po željah publike, če samo zase, si pa dam duška in ne štedim ne s časom, ne s surovinami (pa vedno tudi vse ne rata, priznam, ampak ni problema, če je bilo vse skupaj v veselje). Še vedno je pa najboljše nedeljsko kosilo zame sendvič na vrhu hriba in čaj iz čutarice, nekje visoko visoko, kjer je povsem tiho tiho in kvečjemu kavke pridejo malo ciganit za drobtine.

9. dec 2013 17:28

Izgleda, da je bila poleg tipičnih jedi pri večini tradicija tudi poslušanje radia pri kosilu Tudi moj pokojni stari ata je vsako nedeljo prižgal radio (drugače ga ni preveč pogosto poslušal) in smo poslušali rojstnodnevna voščila in glasbene želje.."izboril" si je tudi sedež, ki je bil najbližje radiu, da je ja čim bolje slišal. Meni je šlo vse skupaj takrat zelo na živce..vem pa, da bi zdaj drugače gledala na to. Pri nas se je ta tradicija žal končala, odkar ga več ni med nami. Zdaj nedeljska (in vsa ostala) kosila večinoma jem sama v družbi televizije ali računalnika.

9. dec 2013 17:50

Ja,tudi jaz se spomnim oddaje, kot limnol, sva pač obe s čtajerskega konca, Želeli ste, poslušajte ..

In verz "--- solzne oči si imela takrat, ko segel sem v hrapavo ti dlan, zaželel ti sreče, naj še dolgo živiš, in rekel  mama rože te so zate ..." mi nikdar ne bo šeliuz glave. Moja dva sploh nista poslušala teh oddaj, radio je bil prižgan takoj, ko je mama vstala, samo da se je nekaj slišalo ... In tako je bilo in je še tudi pri meni. Sploh ne vem, kaj poslšam, nekaj pač vedno brni ...

9. dec 2013 18:00

Pri nas je bilo včasih tipično kosilo precej podobno današnjemu. Goveja juha se je iz štedilnika na drva pri dedku in babici preselila v naše nadstropje na plin. Zakuha za juho so največkrat drobni jušni rezanci, občasno tudi kakšna ribana kaša ali ostali nudelčki, redko pa vendar tudi knedlji.

Razlika med včasih in danes, ko babica nedeljska kosila je v našem nadstropju je tudi v tem, da smo včasih dajali na juho tudi riž, tega sedaj ne počnemo več.

Krompir je biu in je tudi sedaj največkrat pražen, včasih tudi pečen, zeloo redko pire ali pomfri. Riža oz testenin pri nedeljskih kosilih pri nas ni.

Od mesa so največkrat bili in so goveji zrezki, včasih tudi kremenateljci, mogoče pljučna pečenka, redkeje pečen piščanec ali puran. Nekajkrat na leto tudi svinjska ribica in pa svinjska pečena krača. Ocvrtega mesa ni skoraj nikoli. Včasih, ko je bil deda še živ in smo jedli vsako nadstropje posebej, se je pri nas pogosto jedlo tudi lignje in ostale ribe ob nedeljah, sedaj pa tega ne prakticiramo več, saj babica tega ne je.

omake se niso spremenile, vedno je ob nedeljah vsaj ena omaka, kot npr hrenova, iz kolerabe, iz repe, iz svežega zelja, pa tudi grahova omaka, redkeje gobova(Babica ne je), ali pa vsaj pražena mešana zelenjava.

Obvezna solata je bila in je ledenka, endivija, pa tudi radič in zeljna solata. Redkeje domača rdeča pesa.

Pri nas je ob nedeljah veedno tipično nedeljsko kosilo, oz če nebi vedeli za dneve, bi po jedilniku sigurno vedeli, da je nedelja :)

Kako bo, ko bom sama gospodinjila, ne vem. Verjetno se bom držala goveje juhe. :)

10. dec 2013 7:33

Naše nedeljsko kosilo je bilo vedno točno ob 12.Tega se držim še danes (samo vsakih 14 dni, ker drugače sem v službi)in lahko samo ponorim, če sta moja moška kje na sprehodu in zamujata. Jedli smo govejo juho z rezanci, ali grobo ribano kašo, narezane palačinke so bile že redkost. Nato je prišlel na mizo pohan piščanec in pražen krompir v olju od pohanja (mljask...) govedina iz juhe pa je bila za večerjo kot " esikflajš"... ah, nostalgija... Zraven pa 'želeli ste, poslušajte' in po kosilu gora posode, ki mi jo je z veseljem mama prepustila

10. dec 2013 7:45

PRELEPO SE BERE!!! Joooj, tako obožujem, da vas kar še nekaj nadaljuje tradicijo. Tudi sam bom gradil oz. ostal na tem. Ko pride žena in otročeki pa pesek in obroki, bo to prav pasalo in nedelje bodo/so nekaj najlepšega, ko se bomo vsi mudili okoli ŠPORHETA. Jeeeej, bo luštno! 

10. dec 2013 8:04

Zame je tradicionalno domače nedeljsko kosilo ričet in krompirjevi žganci z zdrobljenim umešanim jajcem čez,  zraven kak kos prekajenega mesa iz ričeta.

PS Goveje juhe sem se preobjedla pri starih starših, tako da je še danes raje ne vidim na krožniku pred sabo.

12. dec 2013 13:53

Pri nas smo imeli tradicionalno nedeljsko kosilo ob ponedeljkih in še danes stara mama tako kuha. Ob nedeljah je sicer bila goveja juha z rezanci ali ribano kašo, zraven pa potem različno, tudi kitajska hrana. V ponedeljek pa spet goveja juha, govedina iz juhe in tenstan krompir. Sladice nismo nikoli imeli, ker noben ni sladkosneden. Jaz sedaj ne kuham tradicionalnega kosila, ker sva samo dva, tako da imava z možem ob ponedeljkih tradicionalno nedeljsko kosilo pri stari mami :).