2. nov 2013 8:00
Dopoldne sva obiskala njegovo mamo na pokopališču, popoldne pa 130 km k mojim proslavit rojstni dan prvega pravnuka moje mame (3 leta), nato pa prižgat svečko njegovemu pradedku.
Res ne vem, zakaj bi ne šla na 1. november na pokopališče, iz neke trme, ali kaj? Saj grem za božič tudi k polnočnici, pa za veliko noč k žegnu. Na te dni me vežejo prelepi spomini, ja, tudi na 1 november, pred 40. leti, ko se je babičina družina s pokopališča odpravila v vaško gostilno in se družila do poznih ur. Meni se pač to ne zdi nek grozovito žalosten dan, bolj srečanje sorodnikov z vseh koncev Slovenije. Ob tem pa se spomnimo kakšne anekdote o pokojnem itd. Pri mami prespimo, po kosilu pa se vrnemo domov. (To pišem ob kavici v njeni kuhinji).
Tako pri nas. Več o Dia de los Muertos pa v prilogi Novic- Ona, št. 42. Zanimivo branje.
Aja: zadnji 2 leti je jedilnik narezek in torta, ki ga pripravi nečakinja (pravnukova mama), prej včasih je pač mama skuhala neko "boljše" kosilo (juha, meso , priloga, solata, štrudelj).
marjja