Meni za 1 november

1. nov 2013 18:38

Ljudje se rojevajo vsak dan, tudi na prvi november in prvi april. Poznam dva, ki sta rojena prvega aprila in oba živita v naši hiši. Eden je moj mož, druga pa sosedova vnukinja. Meni bi bilo hudo, če bi se rodila na Silvestra in bila že naslednji dan stara eno leto.

2. nov 2013 8:00

Dopoldne sva obiskala njegovo mamo na pokopališču, popoldne pa 130 km k mojim proslavit rojstni dan prvega pravnuka moje mame (3 leta), nato pa prižgat svečko njegovemu pradedku.

Res ne vem, zakaj bi ne šla na 1. november na pokopališče, iz neke trme, ali kaj? Saj grem za božič tudi k polnočnici, pa za veliko noč k  žegnu. Na te dni me vežejo prelepi spomini, ja, tudi na 1 november, pred 40. leti, ko se je babičina družina s pokopališča odpravila v vaško gostilno in se družila do poznih ur. Meni se pač to ne zdi nek grozovito žalosten dan, bolj srečanje sorodnikov z vseh koncev Slovenije. Ob tem pa se spomnimo kakšne anekdote o pokojnem itd. Pri mami prespimo, po kosilu pa se vrnemo domov. (To pišem ob kavici v njeni kuhinji).

Tako pri nas. Več o Dia de los Muertos pa v prilogi Novic- Ona, št. 42. Zanimivo branje.

Aja: zadnji 2 leti je jedilnik narezek in torta, ki ga pripravi nečakinja (pravnukova mama), prej včasih je pač mama skuhala neko "boljše" kosilo (juha, meso , priloga, solata, štrudelj).

2. nov 2013 8:35

To je naša tradicija, naj ostane. Je slovesno, ko se ljudje zbirajo za isti cilj. Jaz svoje drage nosim v srcu ves čas, a občutek je poseben, ker se toliko ljudi zgrne na eno mesto, se pokloni spominu, potem pa skupaj domov ali v gostilno in sledi druženje ob hrani, kozarčku. Ni čisto nepomembno vse tole. 

2. nov 2013 8:43

Kar se spominjam smo ta praznik praznovali - že nekaj dni prej kupili sveče, pa krizanteme za šopek... Na sam praznik pa kot na vsak drug prazničen dan - nekateri so poskrbeli na okrasitev grobov., drugi za kosilo in še kaj zraven, pa za obiske, ki so se ponavadi oglasili tistega dne... Vmes pa obredi tega prazničnga dne, obisk pokopališča tudi v sosednjih bližnjih krajih.... Zvečer smo v temi še enkrat obiskali domače pokopališče, se sprehodili med grobovi znanih in neznanih, srečavali veliko ljudi, ki so v spoštovanju tradicije počeli enako. Meni je bil to vedno en tak pravzaprav lep dan, ko srečaš ljudi, ki jih nisi videl že zelo zelo dolgo, ko med množico ljudi na pokopališču iščeš znane obraze ljudi, ki se vsako leto zberejo ob popoldanskem blagoslovu grobov, ko ugotavljaš, zakaj tega in onega ni več, ko prižgeš svečko tudi pokojnemu daljnemu sorodniku, prijatelju, sodelavcu, sosedu.... in se ga spominjaš. Posebej lepo mi je, če je ta dan lep, tak kot je bil včerajšnji, ko se ob grobovih prednikov zberejo tudi tri generacije - od najstareših do najmlaših - kot bi se povezala preteklost, sedanjost in prihodnost.

2. nov 2013 9:27

Prelepo, kot vsako leto.

2. nov 2013 9:30

Aja, me je mama ravnokar spomnilla še na običaj, ki se ga ona dosledno drži: zvečer.1 nov, ko gre spat, pusti na mizi krožnik z večerjo, litrom vina in kozarcem, za vse žejne verne duše, ki ponoči blodijo naokrog. Odkar očeta več ni, je še posebej skrbna. Meni je to všeč!

marjja

2. nov 2013 10:19

Zzak, saj to je tisto, kar nam res ni v ponos. 15 milijonov sveč prodanih letos, lani celo 25mio. Jaz prižgem eno za vse pokojne na enem grobu, brez tega pač ne gre. A tudi sicer nas bo embalaža zadušila. Sprejemam kritiko, samo kaj namesto tega?  

2. nov 2013 10:24

Eh, zzak1977, po enem letu bi pa res lahko malce osvežil svoj fotoalbum.... http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=2482

lp

2. nov 2013 10:42

To se ti zdi največji problem pri celi stvari, da je bila fotka že objavljena?

2. nov 2013 10:45

Izvoli še eno neobjavljeno na temo.