10. okt 2013 9:48
Iz mojih izkušenj vidim, da je veliko odvisno od same priprave hrane.
Nekaj časa nazaj sem gledala (mislim da na Discovery) oddajo o ribičih v ZDA. V Minesoti (mislim da) so naselili krape v jezera. Ker niso avtohtona vrsta so se seveda zelo namnožili, ker rijejo po tleh pa uničujejo samo floro jezer. Zanimiv je način lova (z lokom in puščico). Kljub temu, da jih lahko lovijo kolikor jim srce poželi, pa jih ne jedo. Pravijo jim "garbage fish". Domači ribiči (rečni, ne morski) pravijo, da ima pravkar ulovljen krap okus po blatu, ker se hrani pri tleh, in da ga je treba pred pripravo "spucati" v čisti vodi. Tega tam najbrž niso vedeli, pa jim seveda okus ne ustreza (tudi marsikomu pri nas ne). Prav tako je ena izmed teh "garbage fish" tudi som. Pa sem zadnjič na enem pikniku jedela ocvrtega, ki je bil čudovit.
Lahko rečem, da ne jem divjačine, ki je običajno res ni na mojem jedilniku, vendar sem lani jedela čudovit jelenov golaž in bi ga takoj zamenjala z govejim. Se vidi, da je kuhal pravi kuhar in na pravi način in je bilo čudovit.
Pred surovimi ribami imam predsodek zato, ker ne vem (ne zaupam) ali so dovolj sveže in kako so bile shranjene. Morske sadeže jem, raze školjk (slabe izkušnje, pa se jih raje izogibam).
Mesa se izogibam trgovinskega in ga raje ne jem, kot pa da ga moram kupiti v trgovini. Tudi s sadjem in zelenjavo je nekako tako - v trgovini kupujem od sadja: banane, mandarine, pomaranče, avokado in limone (to kjer lupina ni užitna in ne raste v naših sadovnjakih). Pa kakšne šampinjone včasi kupim...
Drobovine običajno ne jem, predvsem zaradi predsodka. Čeprav se spomnim, kako dobri so bili vampi, ko sem bila še majhna. Sama jih ne znam skuhati, bi jih pa poizkusila, če bi vedela da jih pripravlja dober kuhar. Jetrca jem, vendar je spet stvar priprave. Krvavice obožujem, vendar morajo biti domače, pravilno pripravljene (ne sme prevladovati nobena začimba).
Mlincev nisem marala, ko jih je kuhala moja mama, pri tašči jih jem pa raje kot krompir (so zabeljeni s sokom od pečenke/kure/race).
Edina stvar, ki jo res težko spravim po grlu je polenta in mleko. Ko sem bila majhna mi samo mleko ni pasalo, ta kombinacija pa me je res spravljala v obup. Sicer pa polento obožujem (še posebej če je malo popečena).
Na splošno jem hrano znanega izvora in na sploh sezonsko. Npr. paradižnik obožujem, vendar ga pozimi ne morem videti, ker vem da ni pravi.
Uff sem se razpisala