Jakobova pot

17. sep 2013 19:08

17. sep 2013 19:32

Hmm, par, ki ga omenjam nekaj prispevkov prej mi je povedal, da nista dobila niti enega žulja. Je pa res, da imata te reči naštudirane. Kateri čevlji, kateri copati, katere nogavice...

lp

18. sep 2013 7:38

Eno je teorija, drugo praksa. Zato pa sem se naučila odlično oskrbeti žulje, tako da me ne ovirajo priri hoji.

18. sep 2013 10:45

Pri žuljih je najboljša preventiva: čim se začuti boleče mesto, ga je treba "obložiti".

Danca, prosim napiši tvoje izkušnje oziroma kako oskrbiš žulje.

18. sep 2013 14:52

Danca, mene pa zanimajo vtisi... iz prve roke, ne od kakih znancev...

Kaj ti je najbolj ostalo v spominu?

18. sep 2013 14:58

Strinjam se z rdkapico, najboljša je preventiva, ki jo priporoča. Včasih žulj vseeno "uide" in se naredi mehurček. Skozenj je treba napeljati sukanec, da na obeh straneh visi ven, kar je nekakšna drenaža, žulj pa se prekrije z gazo dovolj na debelo, da ne tišči. Srbeti je treba za čistočo in gazo dovolj pogosto menjavati. Kadar se le da, pa pustiti nogo nepokrito, na zraku. Vsaj ponoči, če ne gre drugače. V kakšnem tednu je žulj pozdravljen, vmes pa lahko hodiš brez bolečin.

Če žulj zanemariš, lahko pride do vnetja in takrat skoraj ne gre brez zdravniške pomoči.

Žulje lahko dobiš kljub najbolj skrbno izbrani pohodniški obutvi (dovolj veliki in dobro uhojeni) in najbolj ustreznim nogavicam iz naravnih materialov, namenjenim pohodništvu.  Eni smo pač bolj podvrženi tej težavi, kdo drug pa čemu drugemu.

Takšne  so moje izkušnje.

18. sep 2013 15:31

In to je krasen način, da se žulj okuži, zagnoji in nastanejo komplikacije v času, ko si jih najmanj želimo! Ne ga biksarit, no, nobenih cvirnov skozi žulj!!!!

lp

18. sep 2013 16:50

Elaphus, enako sem razmišljala, kot ti, zato pa sem prvič in drugič na poti morala poiskati zdravniško pomoč. Tretjič sem znano caminarsko finto glede žuljev uporabila in je bilo vse ok, kot sem opisala. Seveda pa je treba pri kakršnemkoli mrcvarjenju okrog žuljev upoštevati higienski minimum. Vode je dovolj, kakšen razkužilni sprej za sukanec se tudi najde.

Tisa, o vtisih bi težko govorila na kratKo. Fizično je zelo naporno, psihično pa skrajno sproščujoče. Ves dan preživiš v naravi, srečuješ v glavnem same pozitivce, s katerimi se družiš, kolikor ti paše.

Amor, humor, respect je bil grafit, ki sem ga slučajno videla na enem zidu, ko sem bila prvič na caminu.  Med hojo sem imela veliko časa za razmislek o njem. Zdaj se mi zdi, da mi je bil "nastavljen".

21. sep 2013 21:27

Se zadnjih 39 km me caka jutri. Vesel da sem dosegel cilj in hkrati zalosten ker bo vsega prehitro konec. Videl ogromno cudovitih kotickov Spanije. Spoznal ogromno prijaznih ljudi.. Sklenih nekaj novih prijateljstev. Zulji so prvi teden obvezni. Kondicijo dobis sproti. 

O tem paru ki je odprl temo sem nekaj slisal. Nekaj dni za menoj sta. Drugace pa Slovence tezko srecas. Menda se jih vsako leto odpravi na pot, le kakih 300. In modra 20% ljudi to pot opravi v celoti, pes in z nahrbtnikom na rami. Ostali se vozijo z taksiji in le nabirajo zige.

Slikr in vec sledi v kakem mesecu ko bom imel cas. Lp in buen camino 

23. sep 2013 8:37

peregrino