2. apr 2013 8:03
Viva Meier je napisal/a: |
Kuhinja iz otroštva, ki jo sicer gostje silno hvalijo, in mama velja za zelo dobro kuharico med žlahto, pa naj kar ostane 200 km stran od mene. Na jedilnik iz mladih let ne gojim čisto nobenih nostalgičnih spominov in čisto lepo shajam brez njega. Viva Meier |
Kakšna velika škoda in žalost . Takšen negativizem in takšno ubijanje mame. Verjamem da pa se je tvoja draga mama trudila in poskušala iz razpoložljivega naredit najbolje. Dobro, pač ni bila ČAROVNIK VLADIMIR kot TI, katera se kiti z svojimi epruvetkami žafrana,kurkume in soli izpod Himalajskih vrhov. Ehhhh, tudi brez tega gre in se naredi prav tako okusno. Vsaj za mene. Ne rabim jaz kuhinjo DUCASA ali pa RAMSEYA.
Krvavice!!! Želodčkova juha!!!! njaaaaam
Suhi biskvit?!?!?! Njaaaam. Zraven vrelo mleko ali kakav, PLATA najbolj einfoch biskvita (pa niti marmelade ne rabim!!!) in dobra knjiga ali pa na kavču pred TVjem. NEPRECENLJIVO!!
Včasih se je treba zamislit, 2x obrnit zadevo, objektivno pogledat in najt tisto nekaj pozitivnega v vsaki stvari.
Rajši da si to jedla, kot da bi ti mama dajala tiste srebrne vrečke, katere promovira UNICEF na mestnih ulicah in me z njimi posiljujejo....
Jooooooj. Sem se spomnil še nekaj zadev.
Fižolova juha z onimi malimi metuljčki noter. Fajn gosta in polna teh metuljčkov!!!!!!
Pa krpice z zeljem v OGROMNEM ŽELEZNEM LONCU.
Pa restan krompir v oni litoželezni ponvi z srebrno mrežo in črnimi luknjicami. Da se je fajn vse gor primlo, kar pa se pri tem krompirju ITAK mora.
Pa vrelo mleko, ter nadrobljeni albert keksi v količini katera je omogočala da je ŽLICA STALA.
Pa MARMORNI KOLAČ od OČETA (še sedaj NAJ NAJ) pa razni štrudli (ŠE SEEEEEEEDAAAAAAAJ), pa meni tako omiljen ČOKOLINO (vedno doma! Hvalabogu kemiji, da je tako dolgo obstojen!!)
Kaj pa, kaj pa KROMPIR iz PEČICE, ter jagnjetina z ogromno kumine pri teti v Pesnici. KAKO FAJN da so me starši za poletne ter zimske počitnice šibali na kmete, kjer sem dobil ljubezen do narave, živali, delovne navade, spoštovanje do kmetovanja ter bil rešen TVja in računalnika.
Kljub svoji mladosti celo vem kaj pomeni gradit bunker, kaj so RAVBARJI in ŽANDARJI, kaj pomeni z bosimi nogami tekat čez pokošeno koruzno polje. AUČ AUČ.
Še vedno imam v spominu GNANJE OfC. Kot pastirji nekoč, oz. kot še sedaj kje na ŠKOTSKEM oz. NOVI ZELANDIJI.
Še vedno si tako želim da bi lahko pomagal komu na kmetiji. Sploh kakšnima NONO/NONA, katera težko zmoreta opravila. Ni lepšega kot še v temi k kravicam skočit, jih pomolzt, ter jih nato, z palco v eni roki (soncem v drugi), slamnikom in natikači peljat na pašo..
Ahh.
Polenta pa FAJN GOST GOLAŽ, zraven pa skleda zelene solate
Pa seveda RDEČA PESAAAAAAA ob rizi biziju.
Kaj pa, kaj pa PUDINGOVO PECIVO (einfoch kot pasulj a veliki hit. Za mene) in navadni VINDI puding z alp.mlekom ter nadrobljenimi piškoti. Marsikdaj za poobedek ob nedeljah.
Valda CARSKI PRAŽENEC....
In tisti lepi spomini na DOBRO JUTRO, vonj po žitni kafici, žemljici v foliji ter na el.plošči, katera se je grela za mene. Nato pa je babica prepražla čebulo, pariško (ali slanino/hrenovko/čajno..) in umešala jajc z dodatkom mleka...Nikoli mi ne uspe tako naredit, pa če se še tako trudim.
Edino šmoren sem osvojil.
---Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil s seboj. (Dragi Nejček Z.)---