4. apr 2013 12:13
Tudi jaz sem na čokoladno margarino že čisto pozabila, se pa ta trenutek živo spomnim njenega okusa. Dobra je bila, zelo. Lep spomin na otroštvo so tudi sobotne večerje, namreč bile so hrenovke in se mi je zdelo krasno. A so bile res tako dobre, mislim, toliko bolj okusne od današnjih...?
Banane so prišle v trgovino v mojih osnovnošolskih letih. In smo jih kupili. Pa nismo vedeli kakšne morajo biti, da so užitne, mislim, da tudi prodajalke ne. Prvi vtis je bil , a smo kmalu naleteli na taprave.
Moja mama je res dobro kuhala, tudi pekla. Ne spomnim se, da bi se s sestro pri mizi zmrdovali. Pravzaprav se ne spomnim česa ne bi marala in še vedno kuham veliko jedi iz mojega otroštva. Sem pa imela rada tudi vampe in jih imam še danes. Kar se pa tiče zajtrkov, se z največjim veseljem spomnim kakava, instant verzije takrat pač nismo poznali, vroč kuhan kakav in mamin mlečni kruh. Si še kdaj privoščim to razvado.
Vrta nismo imeli, so pa takrat velikodušno prinesle domačo zelenjavo pa tudi jabolka, hruške, slive, sorodnice. Predvsem se spomnim stročjega fižola, ta mi je bil najljubši. Mama je kuhala marmelado iz sliv, še danes jo imam najrajši, kakšne trgovinske, na kruhu si nisem znala predstavljati.
Mene vežejo na otroštvo lepi spomini, tudi na tisti del, ko smo se blokovski otroci vsak dan igrali razne igre z žogo, ko smo se dobesedno radi družili in res vsako prosto urico preživeli skupaj. Nikoli se nismo dolgočasili.
Trgovino smo imeli kar čez cesto in ko sem bila zunaj, je bilo kar v navadi, da me je kakšna soseda prosila, če ji skočim po mleko ali kruh. Nisem se dosti zamudila in vedno sem bila nagrajena z nekaj dinarji, da sem si lahko kupila žvečilke, sladoled ali mlečni kifel, zato sem bila na takšne usluge vedno na voljo.
Je pa minilo tako hitro, da komaj verjamem, ampak tako je in kar je bilo dobrega in tega je bilo veliko, se trudim vnesti tudi v današnje dneve. Marsikaj mi celo uspe.
zeta