Nekaj besed o rio de janeiru

barbara9

član od: 31.1.2007

sporočila: 756

15. feb 2013 17:45

Še naprej srečno in nadvse uživaj Se že veselim fotografij s tvoje naslednje destinacije.

Ob slapovih in ledenikih se meni čas ustavi :)

Barbara

ežoj

član od: 24.2.2006

sporočila: 6302

16. feb 2013 23:30

Frina, hvala za razumevanje!

Kaj čemo neredit, a ste se že naveličali? Jaz še ne, polovica poti ( časovna ) je že za mano, najbolj zahodna točka poti ( Itaipu dam, a ne rd.kapica ) me čaka v ponedeljk, plačane imam vse poti do Ljubljane, ostane mi še plačilo sobe v Riu.

Slovo v Riu skor ganljivo, smo se kar ujeli s lastnikom. Možakar je nekje okrog petdeset, kot sem menda že povedal, kapitalist kot da je izkočil iz knjige Adama Smitha ( free enterprener ), ima tale hostl na, morda mal neposrečenem mestu. Tako kot vsi ostali, tudi on dvigne cene za čas karnevala za tri do petkrat, mene je prenočišče prišlo v ona glavna štiri dni karnevala po 90$, ostale dni pa po 40, sedaj že po 20 ( se mi zdi ). Štiri mesece pred odhodom v Brazil, sem poskusil uredit prenočišče ( po spodobni ceni ) in vse je že bilo zasedeno, razen tega. Njemu ( lastniku hostla ) se je naredilo, da je za čas karnevala imel le pet gostov, mene, en par američanov in en par argentincev ( od dvadesetih postelj ). Pravi, da je imel rezervacije od desetih američanov in dva avstralca. Američani so odpovedali, ker niso dobili vize ( za brazil rabijo, reciprociteta ), en avstralc naj bi zbolel, pa je tudi drugi odpovedal. Zdi se mi, da možakar ima zelo bogatega očeta, vendar je hotel sam uspet, pustil šolo, začel izdelovat neke spominke ( obeske za ključe ), fajn s tem začel služit, oče se razjezi in ga pošlje na šolanje v švico, tam mu ( menda oče ) vpelje nek strog red, nikamor ni smel hodit....... , možakar se kar razgovoril, jaz nisem nič vrtal, kolikor je povedo vem, tam se naučil nemško in francosko ..................... torej, sva se zelo lepo ujela, ponudil mi je da odpremo restavracijo v tem hostlu ( torej, lahko ostanem v Riu........... ), no, mimgrede, sedaj je dobil nekaj gostov, dve argentinke, pa ena brazilska familija, oče, mati in dve hčerke, najstnice............. ( matr, kolk vas je to moglo zanimat ).

Od samega začetka je bil v planu tale Foz do Iguacu, pa sem se nekaj v Riu polenil, pa sem se skor odločil, da ne grem, pol sem se spet premislil,mislil prenočit le dvakrat, sam da vidim ta vodopad, pol se premislim, 20 kilometrov severozahodno je največja hidroelektrarna na svetu ( Itaipu ), pa, če sem že tukaj škoda je to ne videti, pa kaj vem, morda bojo tam tudi kake napol nage lepotice ( nikol ne veš ), pa da poslikam za hedonista .

Torej, včeraj se spakiram, po dolgem času spodobno oblečen,tudi klobuk, pa naj me barabe poznajo, a bogme, tudi zaščita je, pa ne le pred dežjem in soncem, še kaj hujega prileti iz vesolja, moram bit zaščiten.

Po poti nič posebnega, s sopotnico se mi ni ljubilo ukvarjat, se mi je zdelo, da ne zna nič drugega kot portugalščino, je namreč ena osem letna punčka.

Pot je trajala 24 ur, namesto 20, kot piše v vodiču, in kolk je rekla blagajničarka v Riu, pa kot bo trajala ( menda ) vožnja nazaj , bomo videli, dolge vožnje z avtobusom obvladam, ni problema.

Po poti, dovolj časa za premišljevanje, morda prezgodaj za kakšne ocene, pa vendarle: tale Brazil ti zleze pod kožo, dežela je zelo lepa, po naravi, vse je zeleno vse je bujno. Recimo po poti nazaj gledam iz avtobusa: tam bližje Riu ni videti kaj prida kmetijstva, le sem ter tja kakšne krave na paš, pa še to je hecno videt, krave se pasejo v travi do kolen ( videl vsaj na dveh mestih), tam, dalje na zahodu, bližje tem koncu kje sem zdej, » neskončna« polja, se mi zdi soje, pa še nekaj, se mi zdi lan, in koruze. Pri koruzi ( pa, mimgrede, tukaj nisem videl, da bi prodajali kuhano koruzo ) je hecno, da vidiš koruzo, ki je že vsa rumena, potem, drugo polje je še zelena, drugje je visoka 30 cm, drugje pa spet pet cm. Kaj vem kaj je, a bo vsa ta koruza dozorela...............

Kot rečeno krasna deželka po naravi, glede ljudi pa je mal težje dat oceno. Ko se nekaterim obratiš, kar odmahnejo z roko ( češ, kaj se bom jaz s tabo ukvarjal ), nekateri bi ( tako je videti ) radi bili ustrežljivi, pa res ne razumejo. Tale američan sumi, da so nekje kot francozi, ponosni in nočejo razumet. Mesta, kolikor sem videl ta dva, pa še nekaj postajališč po poti, zriktana v nulo, vse čisto, stranišča nič ne smrdijo, toalet papir, voda, papirne brisače................

Videl tudi nekaj brezdomcev v Riu, vendar bi bil presenečen, če jih ne bi bilo, tudi nekateri brskajo po smeteh, ena dva sta me tudi prosila za drobiž, vendar to cele slike ne spremeni, ni videti ( kot je to večkrat vtis v kakšni drugi državi ) da bi obstajali državljani drugega reda. Ko mal še kaj pobrskaš po internetu ( pa tudi tam, v muzeju letalstva videl ) imajo tudi nek raziskovalni program, satelit........ torej, država verjame v sebe .

Zanimivo je na cesti v Riu: vidiš dobesedno vse nijanse barve kože, od čisto belih, kot bi bili kakšni švedi, prek svetlo rdečih ( kot moja malenkost )prek vseh nians bronzane in črne, do črne kot saje.

Matr, vseen sem utrujen od tega avtobusa, evo, sedaj se mi nič več ne ljubi, morda bom šel zgodaj spat. Slikice še kakšne bodo, nič se bat.

Program za jutar: Foz de Iguacu, da vidimo ta potok, ki so ga spustili prek nekega kamja.

ežoj

član od: 24.2.2006

sporočila: 6302

16. feb 2013 23:44

Pa še kakšna slikica ( če bo šlo):

slike s zajtrka, "šef"je prinesel neko sadje, pravi, da ne verjame, da je kdo jedel ( imel je prav ), pol sem zato poslikal, drugač mi nerodno. Na prve tri slike je ta sadež ( ne vem kako se mu reče ), na naslednji sliki je tist opekač na plin.