Nekaj besed o rio de janeiru

8. feb 2013 10:44

A da pa produžiš v Paragvaj, Urugvaj, al pa pogledat, kako kaj Hugo v Boliviji..to pa ne bi šlo? 

Pa itak boš zdaj zaposlen s karnevalom...

8. feb 2013 11:37

En espero de desayuno.............., ali v pričakovanju zajtrka, še nekaj besd.

V Riu so glavne plaže Copacabana in Ipanema, videti so skor enake, razlika je sam v širini peščenega pasu med oceanom in cesto: pri copacabani je vsaj trikrat širši. Največja je plaža pri Bara da Tijuca ( naselje na južnem delu mesta ), dolga je 15 kilometrov, to je plaža ki sem jo prvo videl in slikal ( se mi zdi, nekje med prvimi posnetki tukaj ). Na plažah je zmeraj živahno, kioski s pijači in jedačo so vsepovsod, niti ni ne vem kaj drago, pivo4-5 realov, un Vanjin ciprinevemkaj 10-15 ( ob priliki poskusim, sedaj se mi ni ljubilo ), na večih mestih » umetniki » naredijo umetnine iz peska, za turiste, za slikat, ko slikaš, te opozorijo na škatlo, kjer lahko vržeš denarni prispevek, za umetnika:

Prodajalci kuhane koruze ( te edino imam res rad ), pa unih tulumb brez sirupa ( a se jim reče churasko? ), nekdo prodaja kape, brisače, in en kup druge krame........................, ah, plaža kot plaža

Na cesti imajo ( rekel bi dokaj pogosto ) montirane ( vsaj jaz tako razumem ) avtomatske radarje za meritev hitrosti in kaznovanje ( naj se kar špilajo, ko bojo slišali, da je Kangler zaradi tega gotof, se bojo premislili in fse odmontirali ):

Meni se zdel najboljši en fant, ko je mim tistega stebra pridivjal z motorjem, s dvignjenim sredincem ( iz tega sklepam, da motorje ne registrirajo ).

V prometu precej divjajo, vključno s avtobusi, po ovinkasti cesti ( in ta do alto boa vista, kot se imenuje kraj kjer je hostl je taka ) se je treba fajn držat na ovinkih.

Zanimiv mi je ta znak ( včeraj slikano, na poti do onega spomenika ). Po moje pomeni: rolkarji gas, kaj če bit drugega:

8. feb 2013 14:03

Ah, ežoj, saj vrečka peska je kr dober ekvivalent kakemu kamenčku.

8. feb 2013 14:09

Meni kar eno uno barvasto kocko, zeleno, če lahko?

Skratka, Ežoj, drži se! Če slučajno srečaš tistega turista brez klobuka, ga lepo pozdravi in mu povej, da mu pošiljam

Tole je pa zate, mal rezerve:

9. feb 2013 1:24

Uf, uf, a smo sploh rekli kakšno o kapitalizmu? Nismo? Ma ni problema, evo takoj. Potovanje po južni ameriki je pravzaprav potovanje v zgodovino kapitalizma. Vsepovsod pravzaprav imajo nekakšn elementarni kapitalizem Adama Smitha ( en angleški kuhar, precej znan, zvaril neko čorbo » welth of nation » ) in ostanke fevdalizma, ki se kažejo v Argentini v obliki Estancij, v Brazilu pa so to haciende, s velikimi zemljiškimi posestniki. Kapitalizem se najbolj oceni na teh njihovih trgih, v glavnem jim rečejo merkado. Kolikor sem videl, tukaj v Riu, je to praktički cel kvart s majhnimi trgovinicami, ki prodajajo čisto vse. Ko se mal sprehodiš med vso tisto kramo, pa naj si bodo majčke, spodnjice, modrci, ali mikrovalovke, televizorji, i podi ( niti ne vem a se tako prav reče najnovejši nepotrebni kapitalistični izmišljiji ), ali je kakšna bižuterija, in se prebijaš skozi vso tisto gručo, skupaj s prodajalci pijač, ki na nekih cizah vlečejo v stiropor oblečeno škatlo s mešanico leda in vode v kateri se hladi cocacola ali voda ali pivo, drugi vlečejo nekakšne vozičke in dostavljajo robo v trgovine, dobiš vtis, da si v devetnajstem stoletju, ali vsaj nekje v arabskem svetu, kot rečeno v kapitalizmu Adama Smitha in proste podjetniške inicijative s njegovo ( nevidno ) roko, ki deluje na vse udeležence in znižuje cene, na nivo preživetja. Pol se pa bo nekdo obogatil mal bolj, prerinil ( recimo ) kak zakon o tržni in nevemkakšni inšpekciji, en kup prodajalcev bo ostal brez dela, cene bodo še padle, zaradi manj zaposlenih in bolj učinkovite prodaje in organizacije celega početja,..........

Kakorkoli, danes sem nekaj ur zapravil tam, pa mi pravzaprav ni žal ( tudi zaradi zgodovinske ure kapitalizma ). Prodajajo tudi slamnike, da ločijo domačine od »bogatih« tujcev, vendar mene niso dobili na finto. Tudi sončnih očal nisem imel ( čeprav bi jih morda rabil ). A, da bi se bal, da mi kdo ne porine kakšno » ćakijo » med rebra in mal zavrti? Ma neeeeeeeeeee, saj sem povedal, čist sem se zlil z okoljem, da me barabe »nojo poznal«, pa tudi boljše da ne ( tisto ćakijo ), kajti pod rebri imam nekaj važnih stvari, ki bojo mogle še en lep cajt laufat.

Seveda sem tudi jaz ugotovil, da nujno rabim kalkulator ( za deljenje s 2,7, da dobim ceno v evrih ), pa sem tudi nujno rabil eno tako mini lučko, za potovanja,......... ja, mal je podobna onim pet, ki jih že imam in ki jih ponavadi nabavim na kakšnem potovanju, spil sem dva piva, pojedel eno kuhano koruzo, mal se sprehodil po parku in odkril nekakšne zverine......., kupil neko čudno sadje..................... in to je to za danes.

Poskusil sem obiskat tudi pomorski muzej, brezuspešno, kajti od, v portugalščini veščega mornarja nisem uspel zvedet, zakaj me ne pusti noter.

Še nekaj današnjih slik:

tole zgoraj nimam pojma kaj je, nekaj so po cesti vlekli, slikal iz avtobusa

in:

in:

zgoraj je nekakšna lokalna zverina v parku, mal je večje od muce.

nekakšna gužva na cesti

in sadje, ki sem ga kupil včeraj in danes:

9. feb 2013 1:59

Se mi zdi, da si zacel uzivati v Braziliji, pa tudi, da se bos vrnil par kil lazji. 

Srecno!  

9. feb 2013 8:45

Ežoj, super je brati tvoje dogodivščine! Če pa se ne motim, se danes začne karneval! Tako da......UŽIVAJ v ritmih sambe! 

10. feb 2013 6:51

                                                         Ežoj, a še vedno plešeš?

10. feb 2013 12:57

Ma Naor, uživam jaz v Brazilu že dolgo tega, še veliko pred nabavo let. vozovnice, od nabave vozovnice pa intenzivno. Ko se pripravljam, da kam grem, poskusim izvrtat čim več koristnih informacij. Kaj vse zveš o Brazilu je skor neverjetno: eni ( nemci ), zaradi varnosti, najeli rent a car, ustavili se v neki faveli, niso dali denarja, ubili oba ( moža in ženo ), taksist te kar zapelje nekam in oropa, ugrabijo tujca in ga držijo zaprtega, dokler je kaj denarja na karticah................., zgodb kolikor češ in s veliko verjetnostjo ( vsaj jaz sem dobil tak vtis ), da so resnične. Torej, če se vseen odločiš, da greš v tako deželo, dobro je bit pripravljen in vedet, kaj te ( more bit ) čaka, da ne bo pol ............... tega nisem vedel. Jaz sem se odločil, da grem in tukaj sem, bom previden kolikor se da............

Včeraj je izpadel en tak čuden dan. Po zajtrku se odpravim v sosednji gozd, nekakšn nacionalni park Tijuca ( največji mestni gozd na svetu, kot sem že povedal), tokrat druga polovica, seveda brez pretenzij, da bi videl vse, kajti tam je » sve i svašta », stene za plezanje, največji vrh tod okol........... . Sprehajam se, izogibam se uzponov ( da prihranim moči za kaj drugega ), ko me gimnazijke po poti pozdravljajo ( buon dieš ), buon diešam nazaj, spomnem se na neko drugo bdeželo, ko sem gimnazijkam merhabiral nazaj. Zanimivi so zvoki v » deževnem » ( moram se mal učeno izražat ): kaj se to sliši za enih zvokov, enega žvižganja, škripanja, »kričanja », petja.................  Popoldan se pa ti zvoki umirijo.

Po sprehodu po gozdu, cca 3 ure, se odpravim v bližnjo gostilno spit pivo, potem, se odločim, avtobus in na glavno avtobusno postajo, da kupim vozovnico za naslednjo » destinacijo ». Imel sem srečo in dobil avtobus, ko ravno tam pelje. Avtobusna postaja: čudo, tako velike av. Postaje nikjer nisem videl, cca 100 peronov za odhod in prihod avtobusov, vse je veliko, ogromno, gužva pa taka, da komaj hodiš. Šalterji za prodajo so po posameznih prevoznikih, vsepovsod vrste, ne moreš verjet. A je to zaradi sobote ne vem. Najdem » mojega » prevoznika, punca seveda ne spika ingliš, ne abla espanjol ( čeprav se mi zdi, da nam tudi njeno obvladovanje kakega od teh jezikov ne bi nič pomagalo, kajti hrup je neznosen, nič se ne sliši, komaj kaj, da razglas, ki najavlja odhode ( ali kaj vem kaj ) to rahlo preglasi. Uspemo se zmenit, kupim vozovnico, počasi najdem kje je odhodni » peron », da bom vedel, zaputim se počasi nazaj. Spijem še eno pivo, grem iskat avtobus nazaj. Zunaj postaje, na postaji mestnih avtobusob ravno tako neznanska gneča ( pa, če že govorim, tudi vse bolj podobno južni ameriki, vsepovsod smeti, stojnice, skos neki prodajajo ( ja kapitalizem adama smitha ), mešajo se razne vonjave, po zažganem olju, urinu, in fekalijah iz obližnjega kanala...............). Postajališč mestnih avtobusov je vsaj dvajset, vsepovsod ljudje čakajo, vrste................Odločim se, da bom peš odšel do najbližje metro postaje. Postajo najdem takoj, po 20ih minutah pešačenja ( sicer je zelo vroče ). Ko sem našel postajo, se pa odločim, da grem še naprej peš, do naslednje postaje, je sicer vroče, vendar prijetno, kupim kuhano kuruzo, pogledam na mapo in grem naprej. Na enem križišču, se ustavim, da pogledam na mapi, kjhe sem, pride ena » english speaking gerl », ste se izgubili........... niti ne, rad bi vedel, kje sem............, priblišno tukaj, grem na postajo metroja sen pena, ja pojdite po tej poti, boste prišli. OK, nič ne kontroliram, grem kot je povedala, ko po ene pol ure, in pojedenem sladoledu željene postaje še ni, vzamem mapo v roke, ugotovim, da sem precej stran.............

Končno grem na » ta pravi » avtobus, strašanska gužva, en fant mi odstopi mesto za sedet ( hvala, mu, vidi tuj študent............ ), kako se izstopi iz avtobusa, že obvladam, potegnem uno vrvico eno postajo prezgodaj, ko to pošinem, mi nerodno, pa vseen izstopim................

ežoj

10. feb 2013 14:32

ežoj, por favor, poglej kaj sem ti poslala na mensagem privada...