Ruth, počivaj v miru

28. dec 2012 10:18

Danes sem slišal na radiju o ironiji usode: v nahrbtniku je imela psička, ki je preživel!

28. dec 2012 10:22

 Počivaj v miru! Ne najdem drugih besed.Kot da še ne verjamem, da je to res.

28. dec 2012 13:32

Ruth počivaj v miru, kruto  da vedno v najlepših letih umrejo dobri, prisrčni , iskreni ljudje,ki so nam vsem ogromno dali. Ravno v teh dneh sem prebirala v neki reviji njene vrtnarske nasvete, hodila mimo rožice,ki jo je moj mož kupil od nje, brala recepte njene sestre misleč da so njeni. V teh dneh pred smrtjo je bila dosti v mojih mislih, ne vem zakaj. Pogrešali te bomo ljuba Ruth ., bila si nam kot sonce v naših pustih dneh. V spomin nanjo bom spomladi nasadila, tako da se bom vedno ko bom šla mimo njega spomnila nate Ruth.

28. dec 2012 15:03

Vsako pomlad sem visela na njeni spletni strani, srkala ideje, navodila, brala ,se učila, veselila novih zasaditev, se čudila njenemu entuzijazmu, veri v življenje, moči....Bila je ženska in pol!! Ruth, počivaj v miru

28. dec 2012 16:42

Rut pogrešali te bomo

28. dec 2012 23:03

Sinovo slovo:

http://www.youtube.com/watch?v=JkGVvV2UU4w

29. dec 2012 0:33

tud jaz ne morem verjet da je ni več med nami. ampak takšna ženska vsem seznanjena z vsem osveščena jaz pravim da je imela nekon silo ali voljo ali moć da jo jesilila vto naravo ki jo je želelo imeti  zase. ali kaj to višja  sila .

29. dec 2012 1:26

Ne vem kdo od vas ga je pobrisal, saj ni važno. Naslovljen in namenjen je bil na vse , ki se na kuharskih ali pa kakšnih drugih forunih cedite ob nesrečah ljudi, ki jih osebno sploh ne poznate.

Samo o tem in  prav o tem sem hotela pisati in mogoče celo zelo naivno upati, da bo katera od vas morda razmislila o tem, kako zelo vsiljivo in žaljivo je pošiljanje takih in drugačnih žalopojk ne samo po spletu, ampak nasploh  o ljudeh, ki jih sploh ne poznate.

Pa da vidmo, a bo šlo to čez

nola

29. dec 2012 6:38

 Zbogom, prijazna in vesela Ruth.

Nola, ni ti pomoči.

Poslavljamo se od vesele prijazne osebe, ki je marsikaj naredila za nas, tudi za našo državo, če hočeš.

Enkrat sem bila na njenem predavanju in je bilo dovolj, da sem si jo zapomnila.

Nekateri pač pustijo sled v nas. Z nasmehom  dobro voljo in prijaznostjo, drugi gredo mimo nas in se nas sploh ne dozaknejo. Tretje si zapomnimo, ker so bili zlobni.

29. dec 2012 7:17

Prosim, vzdržite se vsakršnih izjav, ki ne sodijo v okvir te teme. To res ni primerno mesto zanje.