20. dec 2012 14:16
Mogoče ti zbija pike samo slaba artikulacija in je realnost drugačna, ampak po opisu težav namreč deluješ sila nepotrpežljiv starš. Vsaj 2x omenjaš kako ti dviguje pritisk hčerino "tečnarjenje" in "vlečenje za krilo" in nasploh se zdi, kot da z največjo muko rešuješ njene probleme. Ne vem no, malo preveri pri sebi, če otroku oddajaš jasno sporočilo, da ti lahko zaupa, tvoji posti meni ne kažejo ravno tega. In tudi tisto soočenje, ko je mala spremenila izjavo, ti pa hitro vse preklicati, da se ne bi fanta po krivem obtožilo, se mi zdi sila ne fer do tvoje hčere. Če vidiš, da ima otrok resne spremembe v obnašanju in neke očitne travme in strahove, je očitno, da se ji je nekaj zgodilo. In ji MORAŠ verjeti. Saj ni treba domnevna krivca takoj linčati, niti slučajno, je pa nujno jasno povedati, da se domneva, da sta naredila nekaj neprimernega. Če se izkaže da je to res potem itak ok, če pa se izkaže, da je tvoja hči lagala se fantoma opraviči in potem primerno obravnava njo. Ti si ji pokazala pa samo to, da ji ne verjameš. In povem ti, iz "hčerine" perspektive, da ko enkrat dobiš od starša feedback, da ti ne verjame/stoji za tabo/posluša in sliši, hudičevo dobro premisliš od takrat naprej kaj mu poveš in kaj ne. In vedno manj poveš, ker itak nima smisla.
Viva Meier