4. sep 2012 9:17
Jamranje še nikoli ni nobene stvari rešilo.
Dokler je človek zdrav, mora znati to ceniti. Pa mora znati ceniti, če ima streho nad glavo (tudi če je površina malo manjša) in za položnice. To je baza in to zmagovalna. In tega se je treba zavedati v dobrih in slabih časih. In tu je pomembna glava: kdor se zaveda, da je s tem, ko ima za položnice in da je zdrav, že na zmagovalni strani, ta bo preživel slabe čase in tudi nekaj iz te izkušnje potegnil za dobre čase. Kdor pa te zmagovite kombinacije zdravje in kritje za položnice ne zna ceniti, se zelo hitro spotakne.
Kmetovanje, vrtički - to so vse individualne rešitve in na individualnem nivoju. Ampak kolektivno gledano naj pa vsak vseeno premisli, kje je njegov/njen prispevek k družbeni blaginji večji: pri tem, da energijo vlaga v zalivanje sočivja ali pri tem, da družbi z znanjem vrne tisto, kar je vanj vlagala. Konec koncev, če bomo vsi vrtnarili, kaj bodo pa počeli kmetje? Komu bodo pa oni prodajali? In kaj bo potem s samooskrbo s hrano na nacionalnem nivoju?
Vendelina jr.